Jedro

Sodni izvedenec je pri izdelavi elaborata zgolj sledil navodilom sodišča glede združitve nekaterih prostorov. Izpodbijana odločitev ne prejudicira končne odločitve o dejanskem in pravnem položaju spornih prostorov, ampak se z njo le presoja primernost elaborata kot strokovne podlage.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da elaborat vpisa stavbe in delov stavbe z dne 21. 12. 2022 predstavljata primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa (I. točka izreka), Geodetski upravi RS je naložilo, da prioritetno izvede vpis v zemljiškem katastru ter v katastru stavb, sodišču pa o tem posreduje obvestilo (II. točka izreka), da je elaborat iz I. točke izreka sklepa sestavni del tega sklepa (III. točka izreka), da je Geodetska uprava RS dolžna pri evidentiranju sprememb upoštevati določbi prvega in tretjega odstavka 13. člena ZVEtL-1 (IV. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka A. A. smiselno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ni jasno, zakaj se je spremenil vrstni red nasprotnih udeležencev. Vsebine navodil iz sklepa ni mogoče razbrati. Navodila izvedencu so bila dana preko elektronske pošte, s čimer udeleženci niso bili seznanjeni. Sklep o imenovanju izvedenca navodil ne vsebuje. Elaborat ne vsebuje vseh podatkov in je v določenem delu nejasen. Iz elaborata ni razvidno, da bi bil izdelan skladno z navodili sodišča. Izvedenec je prostore združeval, kar ne odraža dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj se je odločilo za združevanje prostorov, zakaj predstavljajo zaključene celote. Ni jasno, zakaj niso bili vrisani vsi prostori, takšna odločitev prejudicira končno. Iz primerjave skice C5 in elaborata izhaja, da je izvedenec združeval prostore, ki so sporni. Več prostorov je bilo združenih v manjše število prostorov, kot odraža dejansko stanje v naravi. Elaborat bi moral vsebovati vse prostore iz skice C5. Prostor P21 je bil neutemeljeno združen v prostor številka 1 v skici, namesto k številki 3. Takšno združevanje prostorov prejudicira končno odločitev in ne gre le za vprašanje primernosti strokovne podlage. Očitno je tudi sodišče prve stopnje štelo, da je potrebno rešiti lastninska vprašanja pred izdelavo elaborata, ker je na predlog izvedenca zaradi spornih lastninskih vprašanj med udeleženci podaljšalo rok za izdelavo elaborata.

3.Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Zavrača pritožbene očitke in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V teku je postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah na naslovu B. 18, C.

6.Pritožbeno sodišče je enkrat že odločilo v tej zadevi s sklepom I Cp 1753/2023 z dne 18. 6. 2024. Sklep sodišča prve stopnje ni vseboval navodil sodišča o izdelavi elaborata in pojasnila za združitev več prostorov, zato preizkusa primernosti elaborata ni bilo mogoče opraviti. Pritožbeno sodišče je sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7.Sodišče po uradni dolžnosti zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki je potrebno za dokončanje postopka po tem zakonu (tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1). Priprava elaborata poteka po vsebinskih navodilih sodišča, kaj naj bo predmet elaborata, in na podlagi ogleda v naravi (251. in 252. člen ZPP). Elaborat izdela strokovni pomočnik po navodilih sodišča in stanja v naravi (tretji odstavek 13. člena ZVEtL-1).

8.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo, zakaj je sporni elaborat izdelan (tudi) skladno z navodili sodišča. Čeprav so bila navodila sodišča sodnemu izvedencu dana naknadno, je v sklepu o imenovanju sodnega izvedenca z dne 14. 1. 2020 sodišče prve stopnje v II. točki izreka sklenilo, da naj izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteva vse podatke obravnavanega spisa, torej tudi naknadna pisna navodila sodišča. Pritožnica je z navodili očitno seznanjena, saj jih je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijanem sklepu in bi se do njih lahko opredelila v pritožbi. Pritožnici pravica do izjave ni bila kršena. Konkretno pa niti ne pojasni, kdaj je bila z navodili prvič seznanjena.

9.Sodni izvedenec je prostore iz skice pod prilogo C5 združil skladno z navodili sodišča. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je odredilo združitev prostorov glede na posamezne zaključene celote, ki so samostojno funkcionalno povezane. Odredilo je združitev prostorov na način, da so v načrtu vrisani štirje posamezni deli, trije posebni skupni deli in en splošni del stavbe. Izrecno je pojasnilo, da takšna združitev prostorov ustreza dejanskemu stanju navedenih prostorov v stavbi. Ker se v tej fazi postopka še ne odloča o pravnem položaju delov stavbe, ampak gre zgolj za odraz stanja v naravi, je takšna obrazložitev zadostna, da je odločitev skladna z navodili sodišča.

10.Pritožnica konkretno izpodbija odločitev, da se je prostor, ki je na skici C5 označen kot P21, v elaboratu združil s posameznim delom št. 1. Že iz skice C5 in spisovnih podatkov jasno izhaja, da je uporaba navedenega prostora med udeleženci sporna. Sodišče prve stopnje bi lahko prostor P21 ohranilo tudi kot samostojni del, vendar je očitno na podlagi stanja v naravi presodilo, da prostor tvori funkcionalno celoto s posameznim delom št. 1. Pritožnica drugih razlogov, kot da je prostor ves čas uporabljala ona in smatrala prostor, povezan s posameznim delom št. 3, ne navaja. Ravno slednje navedbe pa bodo predmet dokaznega postopka v nadaljevanju, komu prostor pripada. Pritožbeno sodišče pa sledi odločitvi sodišča prve stopnje, ki je takšna navodila postavilo sodnemu izvedencu.

11.Izvedenec je v elaborat vključil vse prostore iz skice C5. Zgolj zaradi združitve prostorov je njihovo število v elaboratu manjše. Pritožnica konkretizirano ne pojasni, kateri podatki v elaboratu naj bi bili napačni ali nejasni.

12.Na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplival drugačen vrstni red navedbe nasprotnih udeležencev, kar ugotavlja pritožnica že sama v pritožbi. Enako ne morebitno dejstvo, da naj bi bil rok za izdelavo elaborata podaljšan zaradi spornih lastninskih vprašanj. V zvezi s tem pritožnica ne uveljavlja kršitev, ampak izpostavlja, da je sodišče prve stopnje lastninskopravna vprašanja očitno upoštevalo kot pomembna. Iz izpodbijanega sklepa slednje ne izhaja.

13.Sodni izvedenec je pri izdelavi elaborata zgolj sledil navodilom sodišča. Izpodbijana odločitev nikakor ne prejudicira končne odločitve o dejanskem in pravnem položaju spornih prostorov, ampak se z njo le presoja primernost elaborata kot strokovne podlage.

14.Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 3. členom ZVEtL-1), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15.Po splošnem pravilu 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Razlogov za drugačno porazdelitev stroškov pritožbeno sodišče ni našlo, zato udeleženci krijejo vsak svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

16.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 12, 12/3, 13, 13/1, 13/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 251, 252 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 40/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.