Jedro

Za priznanje pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije mora tožnik izpolniti pogoj dopolnjene pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti so nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (1. in 2. odstavka izreka) razveljavi ter zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožnikovemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 10. 9. 2009 in št. ... z dne 24. 4. 2009 in ga razvrstilo v III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, brez dvigovanja bremen nad 8 kilogramov, brez dela v prisilnih položajih, brez vsiljenega delovnega ritma oziroma na normo v polnem delovnem času od 19. 2. 2009 dalje. Tožnikov tožbeni zahtevek v delu, ko uveljavlja I. kategorijo invalidnosti s pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pa je zavrnilo.

Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev po 2. odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ker je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe in se zaradi tega sodba ne more preizkusiti. Razen tega se sodba ne more preizkusiti glede priznanja pravice do premestitve. V obrazložitvi sodbe glede priznanja te pravice oziroma glede podlage za priznanje takšne pravice, ni ničesar navedenega. Poudarja, da je priznanje pravice do premestitve glede na ugotovljeno pokojninsko dobo v Sloveniji, dopolnjeno starostjo ter dejstvom nezavarovanosti na dan nastanka invalidnosti, v nasprotju z določbo 66. člena v zvezi z 68. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Da tožnik ne izpolnjuje pogojev ene tretjine delovnih let za priznanje pravic, je ugotovilo tudi sodišče in tožniku kljub temu priznalo pravico do premestitve. Gre za pravico iz invalidskega zavarovanja iz 4. člena in 91. člena ZPIZ-1. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje zmotna, odločitev toženca pa pravilna. Za odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravic, ni nobene podlage. Opozarja na določbe 63. člena in 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) in na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Sklicuje se na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 931/2005 ter vztraja, da bi sodišče moralo tožnikovo zahtevo za priznanje pravice zavrniti.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbenemu sodišču ugotavlja, da je prišlo do absolutne bistvene kršitve določb iz 2. odstavka 339. člena ZPP, ki imajo vedno za posledico razveljavitev sodbe.

Pritožba pravilno opozarja, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo in tudi obrazložitev v nasprotju sama s seboj, prav tako ni navedene nobene pravne podlage za konkretno odločitev.

Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ter nasprotje v sami obrazložitvi je v tem, da sodišče prve stopnje po eni strani ugotavlja, da je tožnik rojen 16. 8. 1949 na dan nastanka III. kategorije invalidnosti 19. 2. 2009, dopolnil 59 let starosti in v Sloveniji 9 let, 9 mesecev in 8 dni pokojninske dobe, in da bi moral imeti za priznanje pravic na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti dopolnjenih najmanj 13 let pokojninske dobe, po drugi strani pa je odpravilo izpodbijani odločbi toženca z dne 10. 9. 2009 in z dne 24. 4. 2009 ter tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu potem, ko je izvedlo obširen dokazni postopek.

Sodišče prve stopnje tudi v obrazložitvi sodbe ugotavlja, da tožnik ne more pridobiti pravic na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti, hkrati pa mu pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti prizna in kot pravilno opozarja pritožba, ne da bi zato navedlo kakršnokoli pravno podlago. Pravica do premestitve je pravica iz invalidskega zavarovanja, določena v 4. členu in 91. členu ZPIZ-1. Po citirani določbi pridobi pravico do premestitve zavarovanec III. kategorije invalidnosti, če je njegova delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 % ali, če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. To pravico pa zavarovanec lahko pridobi pod pogoji določenimi v 66. členu ZPIZ-1 in sicer, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo ali ni vključen v obvezno zavarovanje, če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. To glede na določbo 68. člena ZPIZ-1 pomeni pod pogojem, da je zavarovanec ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. V nasprotnem primeru, če zavarovanec teh pogojev ne izpolnjuje, pravic iz invalidskega zavarovanja, ne more pridobiti. Pri tem za upoštevanje dobe prebite v BiH za izpolnjevanje pogojev ni bistveno to, ali zavarovanec uveljavlja določene pravice pri tožencu ob sporazumu ali ne, pač pa to, da se po sporazumu upošteva le doba prebita v drugi državi pogodbenici, če uveljavlja pravice iz pokojninskega zavarovanja, ne pa tudi pravice iz invalidskega zavarovanja.

Navedena nasprotja bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku odpravilo. Ponovno bo razčistilo, ali tožnik izpolnjuje pogoje določene v 66. členu in 68. členu ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ter nato presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca ter odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku, glede odprave uvodoma navedenih odločb toženca, ki so predmet tega spora.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prvo stopnje v novo sojenje.