Jedro

Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, ki ga je vložil predlagatelj A., d.n.o., za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa A., d.n.o., matična št.: …

2. Družba je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vpis spremembe družbenika zaradi odpovedi družbene pogodbe ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za vpis izbrisa družbenika A. R. in v zvezi s tem povezanih sprememb z utemeljitvijo, da družbenik lahko v skladu z določbo 106. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem. Pri predlagatelju pa ti pogoji zaenkrat niso bili izpolnjeni.

5. Pritožnikovo stališče, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov, je zmotno. Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča sklicuje na določbo 5. odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri se stranki lahko dogovorita, da bo njuno trajno dolžniško razmerje prenehalo s samo vročitvijo odpovedi, če za določen primer zakon ne odreja kaj drugega. V danem primeru pa ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do prej navedenih določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem. Zato v danem primeru družbeniki ne morejo uporabiti možnosti po 5. odstavku 333. člena OZ. Namen takšne ureditve je v tem, da družbeniki uredijo medsebojna razmerja, uskladijo poslovno finančno dokumentacijo v skladu z nastalimi spremembami ter v skladu z njimi prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje.

6. Na kogentno naravo določbe 1. odstavka 106. člena ZGD-1 posredno napotuje tudi določba 2. odstavka 1001. člena OZ (za družbo z neomejeno odgovornostjo se namreč, če ni v zakonu določeno drugače, uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi - 77. člen ZGD-1), ki v primeru odpovedi družbene pogodbe določa trimesečni odpovedni rok kot kogenten (tako OZ s komentarjem, posebni del, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 991).

7. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za vpis izbrisa družbenika A. R. z dnem 19. 2. 2013 kot dnem odpovedi družbene pogodbe ter v zvezi s tem povezanih sprememb.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, po ugotovitvi, da prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).