Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost spornega predmeta v tej pravdni zadevi 40.000,00 EUR (točka I izreka). Posledično se je izreklo za stvarno nepristojno (točka II izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani (točka III izreka).
2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga njeno razveljavitev. Poudarja, da stanovanje še ni vpisano v zemljiško knjigo in je zato onemogočen oziroma omejen promet z njim. Sodišče je zato dolžno upoštevati v tožbi navedeno vrednost, posledično pa tudi stvarno in krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Vrednost spornega predmeta se ne sme arbitrarno določati.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta (tretji odstavek 44. člena ZPP) je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi, v tem primeru pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pritožba je zato dopustna.
5. Ker se na vrednost spornega predmeta navezuje uporaba določb o pristojnosti, pravici do revizije in o postopku v sporih majhne vrednosti, te določbe pa so kogentne, tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati. Sodišče ima glede navedbe spornega predmeta v tožbi korekturno dolžnost, če je v njej navedena očitno previsoka ali prenizka vrednost (tretji odstavek 44. člena ZPP).
6. Tožnica s tožbo v tej pravdni zadevi preklicuje darilno pogodbo z dne 24. 9. 1996, zahteva ugotovitev njenega preklica ter vračilo podarjene nepremičnine, to je garsonjere v izmeri 26,06 m2, ki se nahaja v stanovanjskem bloku na naslovu L., nazaj v svojo last in posest. Vrednost spornega predmeta je ocenila v višini 4.500 EUR.
7. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru utemeljeno ocenilo, da je tako navedena vrednost spornega predmeta očitno prenizka. Vrednost garsonjer v L., upoštevajoč podatke, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje preko spletnih podatkov (priloga C2), in se gibajo od 39.000 EUR navzgor, namreč bistveno odstopajo od vrednosti navedene v tožbi.
8. Ob upoštevanju pridobljenih podatkov, je po oceni pritožbenega sodišča nova vrednost spornega predmeta ustrezna. Ne drži namreč, da zaradi neurejenega vpisa v zemljiško knjigo promet z nepremičnino ni mogoč. Morda je res otežen, kar lahko vpliva tudi na njeno vrednost na trgu, vendar pa ne do te mere, da bi bila vredna le 4.500,00 EUR. Glede na to, da je že vrednost v višini 40.000 EUR ena najnižjih, je ta okoliščina po mnenju pritožbenega sodišča primerno upoštevana in vrednost pravilno določena.
9. V konkretnem primeru je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta. Ker ta presega 20.000,00 EUR, okrajno sodišče za sojenje ni stvarno pristojno (30. člen ZPP). Pravilna je zato tudi odločitev, da Okrajno sodišče v Ljubljani za sojenje v tej zadevi ni stvarno pristojno (19. člen ZPP) in odločitev, da bo zadeva po pravnomočnosti odstopljena stvarno pristojnemu okrožnemu sodišču. 10. Ker pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.