Jedro

Upoštevanje mnenja sindikata ni bistveni pogoj za veljaven sprejem splošnega akta pri delodajalcu. Ob predlagateljevi pridobitvi statusa sindikata pri nasprotnem udeležencu je bila faza obravnave mnenj sindikatov v postopku sprejemanja pravilnikov pri nasprotnem udeležencu že opravljena. Nasprotni udeleženec ni bil dolžan zaradi kasnejše ustanovitve predlagatelja vračati postopka sprejemanja pravilnikov v začetno fazo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Pravilnik o organiziranosti in Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca z dne 19.12.2003 se kot nezakonita razveljavita." Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku predlagatelja, da se Pravilnik o organiziranosti in Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca z dne 19.12.2003 kot nezakonita razveljavita. Ob izrecni ugotovitvi, da sta bila oba Pravilnika pri toženi stranki po sprejemu ustrezno objavljena, je svojo odločitev utemeljilo s tem, da pred njunim sprejemom predlogov obeh pravilnikov nasprotni udeleženec ni posredoval v mnenje predlagatelju. Pri tem je dejstva: - da sta bila predloga obeh pravilnikov posredovana obema takratnima sindikatoma pri nasprotnem udeležencu že v mesecu juniju 2003, - da je nasprotni udeleženec obravnaval mnenje takratnih sindikatov ter v mesecu avgustu 2003 izvedel o tem tudi skupno posvetovanje, - da je predlagatelj pridobil status reprezentativnega sindikata in s tem sindikata pri udeležencu šele 12.12.2003, - da je bil predlagatelj v letu 2004 vključen v sprejemanje drugega dela Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest (metoda za sistemiziranje s točkovanjem in tabelo ocenjenih delovnih mest), - da je nasprotni udeleženec 19.4.2004 na podlagi predhodnega dogovora o rešitvi stavkovnih zahtev posredoval navedena pravilnika zaradi podaje mnenja vsem trem sindikatom, vključno s predlagateljem in - da je 3.5.2004 nasprotni udeleženec izrecno vztrajal pri navedenih pravilnikih, ker sindikati (vključno s predlagateljem) svojih mnenj v osem-dnevnem roku niso podali, štelo za pravno nepomembna za odločitev o zahtevku.

Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga nasprotni udeleženec revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja pri navedbah, da predlagatelj ni imel pravnega interesa za vložitev predloga. Ker je sodišče dopustilo tak predlog in ga sprejelo v obravnavo in ni upoštevalo niti pritožbenih navedb v zvezi s tem, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04). Sodišče pa je pri svoji presoji tudi zmotno uporabilo določbe 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/02), ko je štelo, da sta sporna pravilnika nezakonita že zgolj zato, ker predlagatelj pred njunim prvotnim sprejemom ni bil pozvan k podaji mnenja in ne da bi upoštevalo vse okoliščine v zvezi z njunim sprejemom, vključno s ponovnim preverjanjem in potrditvijo njunega sprejema v mesecu maju 2004. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Čeprav predlagatelj v svojem zahtevku uveljavlja nezakonitost in razveljavitev pravilnikov nasprotnega udeleženca, tega zahtevka ne utemeljuje z nasprotjem oziroma vsebinsko neskladnostjo teh splošnih aktov z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami. Svoj zahtevek utemeljuje s tem, da mu nasprotni udeleženec ni omogočil sodelovanja pri sprejemu navedenih pravilnikov, kot mu to sodelovanje zagotavlja 8. člen ZDR. Zatrjeval je torej, da je udeleženec kršil njegove pristojnosti v zvezi z delovnimi razmerji v smislu 6/e člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04). Za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu zaradi kršitve pristojnosti v zvezi z delovnimi razmerji sindikatu ni potrebno še posebej dokazovati pravnega interesa oziroma pravne koristi v smislu določb drugega odstavka 181. člena ZPP, saj ima za vložitev takšnega predloga interes že na podlagi določb člena 6/e ZDSS-1. Glede na povedano revizija sodišču druge stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, ko ni sledilo pritožbenim navedbam o potrebi po zavrženju predloga, ker predlagatelj naj ne bi dokazal pravne koristi v zvezi z njegovo vložitvijo.

V skladu s prvim in drugim odstavkom 8. člena ZDR mora delodajalec predloge splošnih aktov s katerimi določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v osmih dneh. Če je sindikat v tem roku posredoval mnenja, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnega akta obravnavati in se do njega opredeliti.

Iz zgornjih določb izhaja, da mnenje sindikata ni bistven pogoj za veljaven sprejem splošnega akta pri delodajalcu. Splošni akt lahko delodajalec veljavno sprejme tudi če sindikat ne poda mnenja, pa tudi če mnenja sindikata ne upošteva.

Glede na povedano je sodišče zmotno presodilo, da sta bila sporna Pravilnika o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest pri nasprotnem udeležencu nezakonita zgolj zato, ker pred sprejemom nasprotni udeleženec o predlogu teh dveh aktov ni pridobil mnenja predlagatelja. Sodišče bi moralo upoštevati vse pomembne okoliščine v zvezi s tem. Zlasti sicer ugotovljena dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), da je predlagatelj pridobil reprezentativnost in s tem status sindikata pri delodajalcu šele 12.12.2003, ko je bil postopek obveščanja obstoječih dveh sindikatov pri udeležencu in podaje ter obravnave mnenj o predlogih navedenih pravilnikov že zaključen, da je bil predlagatelj o sprejemu obeh pravilnikov v začetku leta 2004 seznanjen in o njuni vsebini obveščen, da je sodeloval pri pripravi drugega dela, to je pri dejanski konkretizaciji pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in da sta mu bila 19.4.2004 v skladu z dogovorom o reševanju stavkovnih zahtev sporna akta ponovno vročena z možnostjo podaje mnenja o njunih rešitvah, tako da je udeleženec vztrajal pri njunem sprejemu ob izrecni ugotovitvi, da nasprotujoča mnenja predlagatelja in drugih sindikatov niso bila podana.

Glede na navedene okoliščine je sodišče zmotno presodilo, da sta bila sporna akta nezakonita, ker pred prvotnim sprejemom v mesecu decembru 2003 nista bila posredovana predlagatelju zaradi podaje mnenja. Ob pridobitvi statusa sindikata pri delodajalcu s strani predlagatelja je bila v mesecu decembru 2003 faza obravnave mnenj sindikatov v postopku sprejemanja obeh pravilnikov pri udeležencu že opravljena in zaradi kasnejše ustanovitve predlagatelja udeleženec postopka ni bil dolžan vračati v začetno fazo. Pri tem sodišče hkrati opozarja na pomen dogovorov v zvezi z reševanjem stavkovnih zahtev in na dejstvo, da delodajalec lahko kadar koli sproži postopek za preverjanje sprejetih aktov in za sprejem njihovih sprememb ter da ZDR podrobneje ne ureja samega postopka pridobivanja mnenja sindikata (razen predpisanega roka osmih dni), tako da kasnejši dogovor, da bo morebitna opustitev popravljena z naknadno vročitvijo pravilnikov in možnostjo podaje mnenj sindikatov, ni bil nezakonit in ga je bilo potrebno spoštovati, posebej še, ker je bil sprejet v smislu reševanja stavkovnih zahtev in prekinitve stavke.

Glede na povedano je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi obeh sodišč spremenilo tako, da je predlagateljev zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na določbi 50. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) v zvezi z 8. odstavkom 84. člena ZDSS-1, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.