5. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Igorja Ježa, s.p., Idrija, na seji dne 5. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 88.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99, 110/99, 27/2000, 22/01, 28/01, 54/01, 106/01 in 28/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik se ukvarja s komisijsko prodajo rabljenih osebnih avtomobilov. Ker mu je davčni organ glede na prvi odstavek 88.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik) naložil plačilo davka na dodano vrednost (od prodaje vozil, nabavljenih v sistemu prometnega davka), se je zoper odločbo pritožil, pri Ustavnem sodišču pa vložil pobudo. V njej zatrjuje protizakonitost in neustavnost prvega odstavka 88.a člena Pravilnika, saj lahko na njegovi podlagi davčni zavezanec kot vstopni davek na dodano vrednost odbije ustrezen znesek davka od prometa proizvodov le pod pogojem, da razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidna stopnja obračunanega in pri nakupu prevoznega sredstva plačanega prometnega davka. Predpisano pogojevanje naj bi za davčne zavezance, ki ne razpolagajo z listinami o nabavi prevoznega sredstva, pomenilo neenako obravnavanje (neskladje s 14. členom Ustave) oziroma neenako varstvo pravic (neskladje z 22. členom Ustave), saj ni predpisana hramba dokumentov o nakupu vozila. Prav tako naj bi bilo pogojevanje nesmiselno in v nasprotju z namenom komisijske pogodbe oziroma z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 in nasl. - v nadaljevanju ZDDV). ZDDV ureja namreč le odbitek davka na dodano vrednost in ne odbitka prometnega davka. Zato pobudnik predlaga razveljavitev izpodbijane podzakonske določbe.

B.

Izpodbijana določba je bila uveljavljena s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 110/99) dne 1. 1. 2000.

Razveljavljena pa je bila s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 79/02), ki velja od 1. 10. 2002. Takrat je bil uveljavljen tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 67/02 - ZDDV-B), ki je s črtanjem 44. člena ZDDV in s spremembo 48. člena ZDDV spremenil način obdavčitve prometa rabljenih vozil z davkom na dodano vrednost.

Glede na to, da je bil način obdavčitve prometa rabljenih vozil z davkom na dodano vrednost med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti spremenjen oziroma izpodbijana podzakonska določba ne velja več, jo lahko Ustavno sodišče presoja le ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Med temi pogoji je tudi pogoj pravovarstvene potrebe, ki izhaja iz določb 43. do 46. člena ZUstS o pravnih učinkih odločb Ustavnega sodišča. Navedeni pogoj je izpolnjen, če bi morebitna odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijane podzakonske določbe izboljšala pobudnikov pravni položaj.

Izpodbijana podzakonska določba ureja odbitek vstopnega davka na dodano vrednost pri prometu tistih rabljenih prevoznih sredstev, od katerih je bil plačan prometni davek in ne davek na dodano vrednost, saj so bila prevozna sredstva nabavljena še v sistemu prometnega davka. Glede na to, da zakonska določba iz prvega odstavka 44. člena ZDDV (iz katerega izhaja izpodbijani prvi odstavek 88.a člena Pravilnika) ureja le odbitek davka na dodano vrednost, ne pa tudi odbitka prometnega davka, brez izpodbijane podzakonske določbe za odbitek prometnega davka ne bi bilo pravne podlage. ZDDV namreč prehoda iz sistema prometnega davka (sistem enofazne obdavčitve v trgovini na drobno) v sistem davka na dodano vrednost (sistem vsefazne obdavčitve prometa) za promet rabljenih prevoznih sredstev ni posebej uredil. Zato se utemeljeno zastavlja vprašanje skladnosti podzakonske določbe z zakonom oziroma Ustavo (drugi odstavek 120. člena Ustave). Hkrati pa se z vidika pravovarstvene potrebe zastavlja tudi vprašanje, ali bi morebitna odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti oziroma protizakonitosti izpodbijane podzakonske določbe izboljšala pobudnikov pravni položaj.

Pobudnikov pravni položaj je rezultat z odločbo naloženega plačila davka na dodano vrednost, ker mu davčni organ kot vstopnega davka na dodano vrednost ni priznal tistega zneska, ki ga je pobudnik ugotovil po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov. Glede na to bi izboljšanje pobudnikovega pravnega položaja prinesla le takšna ureditev, v kateri bi bila pravna podlaga za priznanje vstopnega davka, ugotovljenega po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov. Vendar pa posledica morebitne razveljavitve ali celo odprave izpodbijanega prvega odstavka 88.a člena Pravilnika ne bi bila takšna pravna podlaga, ki bi omogočila, da bi bilo pobudniku mogoče priznati tisti vstopni davek, ki mu ni bil priznan, ker je bil ugotovljen po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov.

Z razveljavitvijo oziroma odpravo izpodbijane določbe bi namreč odpadla pravna podlaga, zaradi katere se je sploh (pod določenim pogojem) kot vstopni davek na dodano vrednost lahko odbil tisti znesek, ki ga je davčni zavezanec ugotovil po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov. To bi pomenilo, da se skladno z zakonsko določbo (44. člen ZDDV) kot vstopni davek pri prometu rabljenih prevoznih sredstev lahko prizna le tisti znesek, ki se ugotovi po preračunani stopnji davka na dodano vrednost od nabavne cene rabljenega prevoznega sredstva, ne pa tudi tisti znesek, ki je v predmetni zadevi sporen, saj se ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov. Glede na to se pobudnikov pravni položaj, nastal zaradi nepriznanja zneska, ugotovljenega po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov, ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić