Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno seštelo vrednosti več spornih predmetov in odmerilo takso od vrednosti spora 126.948 EUR, kolikor znaša vsota vrednosti za nepremično in za kreditne obveznosti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog P 1074/2016-II s 15. 5. 2019 za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi v znesku 2.337 EUR.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino sodne takse za postopek o tožnikovi pritožbi. Navaja, da je s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari izpodbijal le odločitev o tem, da je parcela št. 0000/57 k.o. X posebno premoženje toženke. Ker pa sodišče ni odločilo o zahtevku toženke, da v skupno premoženje pravdnih strank spada stanovanjska hiša na naslovu ... in parcela v izmeri 1840 m2, kar je toženka ovrednotila z vrednostjo spornega predmeta 121.400 EUR, pritožnik sodbe v tem delu niti ni izpodbijal. Toženka je šele naknadno postavila zahtevek, da predstavlja zemljišče parcele 0000/57, k.o. X njeno posebno premoženje. Ker znaša vrednost zemljišča parcele le 7.542 EUR, vrednost nesporno skupne hiše na parceli pa 113.857,05 EUR, bi moralo prvostopenjsko sodišče pri odmeri takse za pritožbo upoštevati kot vrednost predmeta le 7.542 EUR in ne 121.400 EUR. Glede pritožbe zoper II., III. točko izreka sodbe pa navaja, da se strinja s pojasnili sodišča, da znaša vrednost predmeta 5.548 EUR. Skupna sporna vrednost predmeta po pritožbi tako znaša 13.090 EUR in ne 126.948 EUR.
3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče s sodbo z 22. 2. 2019 ugotovilo, kaj spada v skupno premoženje pravdnih strank in deleže na njem, in koliko znaša skupna obveznost iz naslova kredita ter koliko obveznost povrnitve dolga in kaj predstavlja posebno premoženje toženke. Tako je med ostalim v prvi alineji drugega odstavka II. točke izreka ugotovilo, da predstavlja skupno premoženje pravdnih strank stanovanjska hiša ..., ki stoji na parceli št. 0000/57 k.o. X, brez parcele; v tretjem odstavku II. točke izreka je ugotovilo, da predstavlja skupno obveznost pravdnih strank del kredita po kreditni pogodbi št. 0000, najet s strani tožene stranke pri ..., aprila 2004, ki je bil odplačan s strani tožene stranke v skupnem znesku 5.548 EUR in je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 2.774 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v petem odstavku II. točke izreka pa je ugotovilo, da je parc. št. 0000/57 k.o. X posebno premoženje tožene stranke.
6. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da znaša vrednost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na stanovanjsko hišo na naslovu ... 121.400 EUR, to je vrednost, ki jo je tožena stranka označila v dopolnitvi nasprotne tožbe, in jo je sodišče prejelo 13. 7. 2016 (list. št. 13). Vrednost zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev skupnih obveznosti pravdnih strank glede kredita po kreditni pogodbi, pa znaša 5.548 EUR, kar je prav tako označila tožena stranka v dopolnitvi tožbe (v pritožbenem postopku to ni več sporno, kar navaja sam pritožnik v pritožbi).
7. Po 16. členu ZST-1 se določijo takse glede na vrednost spornega predmeta tako, da znaša taksa s količnikom 1 pri vrednosti spornega predmeta do 308 EUR 17 EUR, nato se glede na višje vrednosti spornega predmeta takse zvišujejo po v tem členu določeni lestvici. Pri vrednosti spornega predmeta 126.948 EUR (kolikor znaša vsota vrednosti 121.400 EUR za nepremičnino in 5.548 EUR za kreditne obveznosti) znaša taksa toliko, kolikor je odmerilo prvostopenjsko sodišče.1
8. Pritožnik sodišču neutemeljeno očita, da bi moralo odmeriti sodno takso tako, da bi upoštevalo le vrednost spornega predmeta, ki se nanaša na parcelo 0000/57 k.o. X, ki edina predstavlja sporni del glede nepremičnine in jo tožnik izpodbija s pritožbo. Sama stanovanjska stavba nesporno predstavlja skupno premoženje pravdnih strank in v tem delu tožnik sodbe s pritožbo ne izpodbija. Prav tako ni sporno taksiranje pritožbe glede skupnih obveznosti glede kredita.
9. Kot izhaja iz pritožbe tožnik prvostopenjsko sodbo izpodbija v prvi alineji drugega odstavka II. točke izreka glede ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank spada stanovanjska hiša na naslovu ..., ki stoji na parc. št. 0000/57 k.o. X, brez parcele, v tretjem odstavku II. točke izreka glede ugotovitve o skupnih obveznostih pravdnih strank po kreditu o kreditni pogodbi in v petem odstavku II. točke izreka glede ugotovitve, da parcela št. 0000/57 k.o. X predstavlja posebno premoženje tožene stranke, kar vse je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo. Pravilno je seštelo vrednosti več spornih predmetov in odmerilo takso od vrednosti spora 126.948 EUR, kolikor znaša vsota vrednosti 121.000 EUR (za nepremično) in 5.548 EUR (za kreditne obveznosti).
10. Sodišče prve stopnje je torej z izpodbijanim sklepom pravilno preizkusilo odmero takse in o ugovoru na podlagi tretjega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pravilno odločilo. Odločitev je skladna z materialnopravnimi določbami ZST-1 ter ni obremenjena z absolutno bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
1 Sodna taksa s količnikom 1 za spor z vrednostjo spornega predmeta do 140.000 EUR, kamor spada tudi pritožba tožeče stranke, znaša 779 EUR. Po tar. št. 1121 se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari odmeri s količnikom 3, kar pomeni, da znaša sodna taksa za pritožbo tožeče stranke 2.337 EUR, kot je odločilo prvostopenjsko sodišče.