Jedro

I. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (386. člen ZPP). Ker gre za izredno pravno sredstvo, ki je vloženo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje, se vlagatelj revizije na razloge, ki jih je navedel v pritožbi vloženi proti sodbi sodišča prve stopnje, v reviziji ne more uspešno sklicevati. zato revidentov predlog, da naj revizijsko sodišče upošteva vse, kar je bilo navedeno v pritožbah z dne 11.3.1994 in 14.3.1994, ni utemeljen. II. Revizijsko sodišče vsebinsko obravnava le tiste revizije, ki so vložene v roku, ki je določen v 1. odstavku 382. člena ZPP. V tem roku je bila vložena le revizija z dne 7.6.1994. Dopolnitev revizije je bila namreč vložena šele po preteku revizijskega roka in sicer 29.8.1994. Zato revizijsko sodišče na trditve, ki so navedene v dopolnitvi revizije, ne odgovarja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na znižanje preživnine in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 6.600 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo v kateri izrecno ne uveljavlja nobenega revizijskega razloga. Sodba je krivična. Obravnavanje strank ni bilo enakopravno. Listine, ki jih je predložila tožeča stranka, niso bile upoštevane, trditvam tožene stranke pa je sodišče nekritično sledilo. Vprašanje je, ali je sodišče druge stopnje pritožbo sploh prebralo, saj na vse pritožbene trditve ni odgovorilo. Sodba tudi ne obravnava enakopravno moških in žensk. Pri pritožbah, vloženih 11.3.1994 in 14.3.1994, tožeča stranka v celoti vztraja.

Z vlogo z dne 29.8.1994 je tožeča stranka revizijo dopolnila.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (386. člen ZPP). Ker gre za izredno pravno sredstvo, ki je vloženo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje, se vlagatelj revizije na razloge, ki jih je navedel v pritožbi vloženi proti sodbi sodišča prve stopnje, v reviziji ne more uspešno sklicevati. zato revidentov predlog, da naj revizijsko sodišče upošteva vse, kar je bilo navedeno v pritožbah z dne 11.3.1994 in 14.3.1994, ni utemeljen. Revizijsko sodišče vsebinsko obravnava le tiste revizije, ki so vložene v roku, ki je določen v 1. odstavku 382. člena ZPP. V tem roku je bila vložena le revizija z dne 7.6.1994. Dopolnitev revizije je bila namreč vložena šele po preteku revizijskega roka in sicer 29.8.1994. Zato revizijsko sodišče na trditve, ki so navedene v dopolnitvi revizije, ne odgovarja.

Na podlagi določbe 1. odstavka 375. člena ZPP v zvezi s 399. členom ZPP je dolžno revizijsko sodišče odgovoriti le na tiste revizijske trditve iz pravočasno vložene in dovoljene revizije, ki so za odločitev odločilnega pomena. Z revizijskimi trditvami, "da je sodba krivična, da obravnavanje strank ni bilo enkopravno in da je sodišče postavilo v boljši položaj ženske kot moške" pa vlagatelj revizije takih trditev sploh ni postavil. Trditev, da so ugotovitve nižjih sodišč v nasprotju z listinskimi dokazi, ki jih je predložil tožnik (s čemer se smiselno zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), pa je pavšalna in nekonkretizirana. Enako velja tudi za trditev, da pritožbeno sodišče pritožbe verjetno sploh ni prebralo in da zato ni odgovorilo na vse pritožbene trditve. Sicer pa sta obe sodišči v resnici z zelo obširnimi (sodišče prve stopnje na skoraj desetih straneh, pritožbeno sodišče pa na treh) in natančnimi razlogi odgovorili na številne trditve, ki jih je tožeča stranka postavila tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, svoje zaključke, zakaj tožbeni zahtevek na znižanje preživnine ni utemeljen, pa sta tudi prepričljivo utemeljili.

Iz navedenih razlogov revizijske trditve niso utemeljene. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).