Jedro

Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrže. Zahtevek pritožnice in zahtevek tožene stranke za povrnitev njunih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo, izdano dne 2.9.2009, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 08 Ig 2004/10520, z dne 14.12.2004 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka) ter odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 163,77 EUR s pripadki (2. točka izreka).

2. Proti tej sodbi je pravočasno pritožbo vložila družba I. I. d.d. iz Ljubljane. V pritožbi je navedla, da uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter med drugim, da je bila tožeča stranka I. S. S. d.o.o. dne 22.1.2009 izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku brez likvidacije, pritožnica pa je edini družbenik tožeče stranke.

3. Pritožba je nedovoljena.

4. Sledeč podatkom iz vsakomur razvidnega sodnega registra, pritožbeno sodišče ugotavlja, da držijo pritožbene navedbe o tem, da je bila tožeča stranka na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2009/380, z dne 7.1.2009 dne 22.1.2009 izbrisana iz sodnega registra. Drži tudi, da je bila pritožnica 100 % lastnica poslovnega deleža tožeče stranke.

5. Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP. Sicer pa vprašanje možnosti izvedbe stečajnega postopka nad likvidirano tožečo stranko ni predmet odločanja tega pritožbenega postopka.

6. Ker je iz gornje obrazložitve razvidno, da pritožnica nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožbeno sodišče, ker tega na podlagi določila 3. odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom istega sodišča ni storilo že prvostopno sodišče, pritožbo pritožnice kot nedopustno zavrglo (353. člen ZPP).

7. H gornjim razlogom pritožbeno sodišče še dodaja, da je iz pritožbenih navedb razvidno, da kršitev določil pravdnega postopka pritožnica vidi v izdaji sodbe v času prekinitve postopka. Ker pa ta kršitev ni absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, relativnih bistvenih kršitev pa proti sodbi, izdani po postopku za spore majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati (1. odstavek 458. člena ZPP), se s to kršitvijo pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.