Jedro

Pravnega interesa prav gotovo ni mogoče odreči generalnemu sekretarju toženke, ki ga tožnica bremeni trpinčenja na delovnem mestu oziroma naj bi bil eden od njegovih povzročiteljev. Ker stranskemu intervenientu grozi regresni zahtevek, je s tem podan njegov pravni interes za vključitev v odškodninsko pravdo, saj vsebina sodbe v tej pravdi posredno vpliva na njegov pravni položaj.

Sodišče prve stopnje zahtevkov tožnice ni zavrnilo zgolj iz razloga zastaranja po prvem odstavku 352. člena OZ, marveč (tudi) zaradi neizkazanosti pravno relevantne vzročne zveze med ravnanjem toženke in posegom v tožničino osebnostno integriteto (131. člen OZ). Skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delodajalec v primeru kršitve prepovedi trpinčenja odgovarja po splošnih pravilih civilnega prava, kar terja kumulativno izpolnjenost vseh predpostavk odškodninskega delikta (nedopustnega ravnanja, škode, vzročne zveze in krivde).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo stransko intervencijo A.A., generalnega sekretarja B., na strani toženke. Nadalje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbene zahtevke za povrnitev nematerialne škode v višini 45.000,00 EUR, bodoče nematerialne škode v višini 30.000,00 EUR, navadne materialne škode v višini 4.728,10 EUR, škode zaradi izgubljenega zaslužka v višini 62.875,15 EUR in mesečne rente v višini 1.400,00 EUR mesečno, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki in stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge. V pritožbi zoper sodbo navaja, da gre za sodbo presenečenja. Graja presojo sodišča glede zastaranja odškodninskih terjatev. Navaja, da je sodišče napačno povzelo listine v spisu, ko je navedlo, da naj bi tožnica umaknila dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke. Iz zapisnika obravnave z dne 7. 11. 2024 izhaja, da je tožnica vztrajala pri postavitvi izvedenca finančne stroke, ki se bo opredelil do premoženjske škode, predvsem iz naslova izgube na dohodku. V pritožbi zoper sklep pa navaja, da tožnica ni tretja oseba v smislu 139. člena ZJU. Stranski intervenient ni edini povzročitelj, naveden v tožbi, in nima nobenega pravnega interesa za vstop v spor, še zlasti ne kot predstojnik organa. Sodišče ne more dovoliti udeležbe tretjih oseb, če njihov pravni interes ni izkazan niti ga toženka ni zatrjevala. Upoštevaje 155. člen ZPP stroški stranskega intervenienta niso potrebni stroški v tem sporu. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno dopustilo stransko intervencijo stranskega intervenienta. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tretji torej lahko v pravdo vstopi, če izkaže pravni interes. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes pa mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije in ne stranka postopka (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 199. člena ZPP).1 Zato ni bistvena pritožbena navedba, da toženka ni zatrjevala pravnega interesa stranskega intervenienta. Pritožbena trditev tudi sicer ne drži, saj je toženka tako v obvestilu o pravdi (oziroma v predlogu za vstop v pravdo) z dne 12. 4. 2023 kot tudi v izjavi o stranski intervenciji v vlogi z dne 13. 6. 2023 pojasnila pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v tem postopku.

6.Zmotno je pritožbeno stališče, da generalni sekretar toženke ni izkazal pravnega interesa, da v sporu tožnice s toženko zmaga slednja. Takšnega pravnega interesa prav gotovo ni mogoče odreči generalnemu sekretarju toženke, ki ga tožnica bremeni trpinčenja na delovnem mestu oziroma naj bi bil eden od njegovih povzročiteljev. Ker stranskemu intervenientu grozi regresni zahtevek, je s tem podan njegov pravni interes za vključitev v odškodninsko pravdo, saj vsebina sodbe v tej pravdi posredno vpliva na njegov pravni položaj.2

7.Obseg oziroma število očitanih ravnanj trpinčenja, ki jih tožnica pripisuje stranskemu intervenientu, pri presoji njegovega pravnega interesa ni odločilen. Dejstvo, da stranski intervenient ni edini povzročitelj zatrjevanega trpinčenja, navedenega v tožbi, temveč so to (bili) tudi drugi zaposleni, ni pomembno. Zadošča, da je eden od zatrjevanih povzročiteljev. Če bi se v tem postopku ugotovilo, da je stranski intervenient izvajal trpinčenje tožnice, in bi bilo toženki naloženo plačilo odškodnine, bi slednja zoper njega uveljavljala regresni zahtevek (tretji odstavek 147. člena Obligacijskega zakonika - OZ in 139. člen Zakona o javnih uslužbencih - ZJU).3 V skladu s sodno prakso4 se za tretjo osebo po navedenih določbah šteje vsaka pravna ali fizična oseba, torej tudi sodelavec oziroma drug delavec delodajalca. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tožnica (v razmerju do intervenienta) ni tretja oseba.

8.Potrebnost stroškov stranskega intervenienta bo sodišče prve stopnje, ki o višini stroškov še ni odločalo, skladno s 155. členom ZPP presojalo po pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

9.Pritožba neutemeljeno navaja, da je izpodbijana sodba t. i. sodba presenečenja. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je le v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na to pravno podlago bistvenega pomena.5 Tožnica v postopku ni izgubila možnosti navajanja pravno pomembnih dejstev. Tega niti ne zatrjuje v pritožbi.

10.Sodišče prve stopnje zahtevkov tožnice ni zavrnilo zgolj iz razloga zastaranja po prvem odstavku 352. člena OZ, marveč (tudi) zaradi neizkazanosti pravno relevantne vzročne zveze med ravnanjem toženke in posegom v tožničino osebnostno integriteto (131. člen OZ). Skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delodajalec v primeru kršitve prepovedi trpinčenja odgovarja po splošnih pravilih civilnega prava, kar terja kumulativno izpolnjenost vseh predpostavk odškodninskega delikta (nedopustnega ravnanja, škode, vzročne zveze in krivde).

11.Podlaga za ugotavljanje vzročnosti je vselej dejanska. Pritožba ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da vzročna zveza med ravnanjem toženke in nastankom tožničinih duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice ni izkazana. Ker navedena neprerekana ugotovitev že sama zase narekuje zavrnitev tožbenih zahtevkov, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb v zvezi z zastaranjem ni opredeljevalo, saj ne morejo privesti do drugačne presoje. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevkov za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode je tako materialnopravno pravilna.

12.Pritožba neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo zapisnik glede dokaza z izvedencem finančne stroke. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 7. 11. 2024 izhaja, da je tožnica sprva sicer vztrajala pri tem dokazu, v nadaljevanju pa je sama ocenila, da postavitev izvedenca ni potrebna, češ da je izguba na dohodku že listinsko dokazana. Ker je bil zahtevek zavrnjen že zaradi odsotnosti vzročnosti, se sodišče prve stopnje z višino škode in s tem povezanim dokaznim predlogom utemeljeno ni podrobneje ukvarjalo.

13.Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo uveljavljanih pritožbenih razlogov niti razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

14.Tožnica v pritožbenem postopku ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prva odstavka 165. člena ZPP in 154. člena ZPP). Toženka krije sama stroške odgovora na pritožbo, saj v njem pretežno prepisuje razloge prvostopenjske sodbe. Zato ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in za pravdo ni bil potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi sklep VDSS Pdp 185/2022.

2Tako tudi L. Ude v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, leto 2005, komentar k 199. členu, str. 266.

3Stališče, da ima delodajalec zoper delavca, ki je povzročil škodo zaradi trpinčenja, regresni zahtevek, je zavzelo VDSS npr. v zadevah Pdp 204/2015, Pdp 1577/2014, Pdp 1288/2010.

4Prim. zadeve VSRS II Ips 246/2010, VIII Ips 164/2018 in VIII Ips 85/2019.

5Prim. zadevo VSRS II Ips 75/2016.