Jedro

Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.

Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.

Izrek

Za vodenje in odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Celju se je po prejemu pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL s sklepom z dne 24. 10. 2013 izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka). Po pravnomočnosti je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Velenju kot krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

Okrajno sodišče v Velenju ni sprejelo svoje krajevne pristojnosti in višjemu sodišču predlaga odločitev o sporu o pristojnosti. V predlogu navaja, da je imela dolžnica ob izdaji sklepa o izvršbi ter potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sedež na M. c. ... v C., to je na naslovu, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo. Kot je razvidno iz listin v spisu je bil na tem naslovu dolžnici 9. 4. 2010 osebno vročen sklep o izvršbi. Sprememba sedeža oziroma naslova dolžnika po izdaji sklepa o izvršbi in njegovi pravnomočnosti ni več relevantna za določitev krajevne pristojnosti, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.

Predlog je utemeljen.

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi tretjega odstavka 40.c člena ZIZ za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Kot izhaja iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL z dne 7. 4. 2010, so bila v tej zadevi dovoljena sredstva izvršbe: 1) rubež in cenitev dolžnikovih premičnih stvari, 2) rubež denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je po določbi drugega odstavka 35. člena ZIZ krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V tem primeru so bile to premičnine, kot pravilno navaja predlagajoče sodišče. Ker upnik v predlogu ni navedel kje so stvari, je za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

Pristojnost se po splošnih procesnih pravilih presodi na podlagi navedb v tožbi (tu predlogu za izvršbo) in na podlagi dejstev, ki so sodišču splošno znana (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je v predlogu za izvršbo navedel sedež dolžnika - s.p. M. c. ..., C. in tam mu je bil osebno vročen sklep o izvršbi, kar utemeljeno navaja predlagajoče sodišče. Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo 2. 2. 2012, kar je bilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi 20. 4. 2010. Ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar ravno tako utemeljeno navaja predlagajoče sodišče. Sodišče druge stopnje je ugodilo predlogu ter za vodenje in odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.