Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo (II Ips 177/2015 in II Ips 115/2017), da neobstoječe odločitve ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi. Kadar je tako, gre za položaj iz 325. člena ZPP, v katerem pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Napako lahko odpravi z dopolnitvijo sodbe samo tisto sodišče, ki je napako zagrešilo, in sicer le na predlog stranke, ki je vezan na 15 dnevni prekluzivni rok, štet od prejema sodbe. Če stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe ne poda, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjeno.

Izrek

Predlog se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o pritožbi zakonitega udeleženca A., d. o. o., sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) zavrglo glede parc. št. 47/2 k. o. ... (II. točka izreka); ugotovilo, da so parc. št. 47/29, 47/30, 47/26, 47/32, 544/7, 47/11, 47/5, 47/25 in 47/39 vse k. o. ..., pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe v etažni lastnini na naslovu ... v ...; (III. točka izreka); predlog glede ostalih parcel zavrnilo (IV. točka izreka); na parc. 47/29 ustanovilo odkupno pravico v korist A., d. o. o. - v stečaju (V. točka izreka); zavrnilo predlog za ustanovitev odkupne pravice v korist A. d. o. o. - v stečaju na parc. št. 47/26 in 47/30 (VI. točka); ugotovilo, da na parc. št. 47/5 obstaja neodplačna neprava stvarna služnost glede upravljanja in vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture (VII. točka izreka), glede drugega dela te pravice pa je predlog odstopilo v reševanje pravdnemu sodišču (VIII. točka izreka); ugotovilo, da ne obstajajo izvedene pravice na posameznih parcelah, ki so pripadajoče zemljišče in jih je izbrisalo (IX. in X. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje so se pritožili predlagatelji in udeleženca A., d. o. o., v stečaju, predlagatelj pa se je pritožil tudi zoper popravni in dopolnilni sklep istega sodišča z dne 23. 8. 2021. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi predlagatelja in v celoti pritožbi zakonitega udeleženca A. d. o. o. o. - v stečaju. Sklep sodišča prve stopnje je razveljavilo v točki III glede parcel 47/29 in 47/30 k. o. ..., točkah IV in V izreka, v točki VI izreka glede parcele 47/30 k. o. ..., točkah VII, IX.I, IX.II, X.I, X.II, X.III, X.IV, XVIII, v prvi alineji točke XI. v zvezi s parcelama 47/29 in 47/30 in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je pritožbo predlagateljev zavrnilo in sklep sodišča potrdilo v točkah II in VIII izreka. V celoti je ugodilo pritožbi predlagateljev zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2012 in ju je razveljavilo.

3. Predlagatelji predlagajo Vrhovnemu sodišču, naj revizijo dopusti glede vprašanj: 1) ali je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določila ZPP po prvem in drugem odstavku 339. člena ZPP, posebej še po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 350. členu ZPP s tem, ko ni odločilo (v smislu 365. člena ZPP) o delu pritožbe predlagateljev in o delu pritožbe zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zoper sklep sodišča prve stopnje (kot to izhaja iz predhodno navedenega), in s tem kršilo temeljne ustavne pravice predlagateljev in sicer pravico do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave RS, pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, pravico do poštenega sojenja v smislu 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP), pravico do spoštovanja doma smiselno po odločbi Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-619/17-22 z dne 14. 12. 2019, pravico do ustvarjanja pogojev zaposlovanja gospodarskih organizacij v smislu 74. člena Ustave RS in s tem temeljno ustavno načelo, da je Slovenija pravna država iz 2. člena Ustave RS? 2) ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča in v skladu z določili ZPP ter 350. in 365. členom ZPP oziroma 1. točko 365. člena ZPP, v povezavi s 343. in 346. členom ZPP, da ni odločilo o delu pritožb predlagateljev in o delu pritožbe zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zoper sklep sodišča prve stopnje (kot to izhaja iz predhodno navedenega) ker je smatralo oziroma štelo, da stranki pritožbe v tem delu nimata pravnega interesa za vložitev pritožb, ali pa, da je štelo, da pritožbi zaradi pomanjkanja pravnega interesa v tem delu nista podani, kljub navedbi obeh, da se pritožba nanaša tudi na izpodbijanje teh točk sklepa sodišča prve stopnje, ali pa, da je smatralo, da pritožbena stranka ni imela pravice do pritožbe, ni pa pritožbi v tem delu kot nedovoljeni zavrglo v smislu 1. točke 365. člena ZPP v povezavi s 343. in 364. členom ZPP, ali pa je s tem podana bistvena kršitev določb ZPP po prvem odstavku in drugem odstavku 339. člena ZPP, posebej še po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem kršitev temeljnih ustavnih pravic predlagateljev in sicer: pravica do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave RS, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, pravica do poštenega sojenja v smislu šestega člena EKČP, pravica do spoštovanja doma smiselno po odločbi Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 619/17-22 z dne 14. 2. 2019, pravica do ustvarjanja pogojev zaposlovanja gospodarskih organizacij v smislu 74. člena Ustave RS in temeljnega ustavnega načela, da je Slovenija pravna država iz 2. člena Ustave RS? 3) ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča in v skladu z določili ZPP ter 350. členom ZPP in 365. členom ZPP, da ni odločilo o delu pritožb predlagateljev in o delu pritožbe zakonitega udeleženca A., d. o. o., v stečaju, zoper sklepa sodišča prve stopnje (kot to izhaja iz predhodno navedenega), ker je sklepalo oziroma štelo, da pritožbi v tem delu nista bili podani, ker v tem delu nista ustrezno obrazloženi (3. točka 335. člena ZPP), kljub navedbi obeh, da se pritožba nanaša tudi na izpodbijanje teh točk izreka sklepa prve stopnje ali pa je s tem podana bistvena kršitev določb ZPP po prvem odstavku in drugem odstavku 339. člena ZPP, posebej še po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem kršitev temeljnih ustavnih pravic predlagateljev in sicer: pravica do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave RS, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, pravica do poštenega sojenja v smislu šestega člena EKČP, pravica do spoštovanja doma smiselno po odločbi Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 619/17-22 z dne 14. 2. 2019, pravica do ustvarjanja pogojev zaposlovanja gospodarskih organizacij v smislu 74. člena Ustave RS in temeljnega ustavnega načela, da je Slovenija pravna država iz 2. člena Ustave RS? 4) ali je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določila ZPP iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP posebej še 14. točko in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je iz sklepa pritožbenega sodišča (točka I in II) izhaja nasprotje glede obsega podanih pritožb strank postopka, to je predlagateljev in zakonitega udeleženca A., d. o. o., v stečaju, zoper sklep sodišča prve stopnje in samim obsegom pritožb, ki so bile podane zoper sklep sodišča prve stopnje, ali pa je s tem podana bistvena kršitev določb ZPP prvem odstavku in drugem odstavku 339. člena ZPP, posebej po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev temeljnih ustavnih pravic predlagateljev in sicer: pravica do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave RS, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, pravica do poštenega sojenja v smislu šestega člena EKČP, pravica do spoštovanja doma smiselno po odločbi Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 619/17-22 z dne 14. 2. 2019, pravica do ustvarjanja pogojev zaposlovanja gospodarskih organizacij v smislu 74. člena Ustave RS in temeljnega ustavnega načela, da je Slovenija pravna država iz 2. člena Ustave RS? 5) ali je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe ZPP iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP, posebej še 14. točko in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je iz sklepa pritožbenega sodišča iz točke II izreka ni razumljivo oziroma ni jasno razvidno, v katerem delu pritožbe predlagateljev se njihova pritožba zavrne, saj se pritožba predlagateljev ni nanašala zgolj na točke sklepa prvostopnega sodišča, ki se navajajo pod točko I in točko II izreka sklepa pritožbenega sodišča, ali pa je s tem podana bistvena kršitev določb ZPP prvem odstavku in drugem odstavku 339. člena ZPP, posebej še po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem kršitev temeljnih ustavnih pravic predlagateljev in sicer: pravica do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave RS, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, pravica do poštenega sojenja v smislu šestega člena EKČP, pravica do spoštovanja doma smiselno po odločbi Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 619/17-22 z dne 14. 2. 2019, pravica do ustvarjanja pogojev zaposlovanja gospodarskih organizacij v smislu 74. člena Ustave RS in temeljnega ustavnega načela, da je Slovenija pravna država iz 2. člena Ustave RS?

4. Predlog ni dovoljen v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju.

5. Stranka ima pravico do revizije le zoper tisti del odločitve, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Tako nima pravice do revizije zoper tisti del odločitve sodišča druge stopnje, ki se nanaša na odločitev o pritožbi zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju. Vrhovno sodišče je zato predlog v tem delu zavrglo na podlagi 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. V preostalem delu predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo (II Ips 177/2015 in II Ips 115/2017), da neobstoječe odločitve ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi. Kadar je tako, gre za položaj iz 325. člena ZPP, v katerem pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Napako lahko odpravi z dopolnitvijo sodbe samo tisto sodišče, ki je napako zagrešilo, in sicer le na predlog stranke, ki je vezan na 15 dnevni prekluzivni rok, štet od prejema sodbe. Če stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe ne poda, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjeno.

8. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da v obravnavanem primeru od odločitve Vrhovnega sodišča ni mogoče pričakovati odločitve o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlog za dopustitev revizije v nezavrženem delu zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).