Jedro

Če je firmi pravne osebe dodana še oznaka podružnice, se to v splošnem razume kot podrobnejša označitev stranke postopka, z namenom, da se večji, organizacijsko razvejani pravni osebi omogoči, da že iz sodnega pisanja prepozna, na kateri del pravne osebe se nanaša pisanje (tožba, odgovor na tožbo, sodna odločba). Ni pa s tem mišljeno, da je v takem primeru stranka postopka namesto pravne osebe njena podružnica.

Podružnica tujega podjetja ni nosilec pravic in obveznosti, o katerih se je odločalo v postopku pred tožencem.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijane odločba v delu, ki se nanaša na tožnika, odpravi in se v tem delu vrne tožencu v novo odločanje.

Toženec je dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka v višini 285,00 EUR, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Urad RS za varstvo konkurence (sedaj Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, v nadaljevanju: Agencija) je z delno odločbo ugotovil, da se je šestnajst podjetij, v različnih obdobjih (za posamezno podjetje) pri gradnji in obnovi avtocest, hitrih cest, navezovalnih cest in drugih objektov nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji dogovarjalo oziroma usklajeno ravnalo glede delitve projektov gradnje in obnove avtocest, hitrih cest, navezovalnih cest in drugih objektov nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, oddaje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju DARS), in si pred oddajo ponudb izmenjavalo informacije glede ponudbenih cen, kar predstavlja omejevalni sporazum, katerega cilj je preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije, in s tem kršitev 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) in od 1. 5. 2004 dalje tudi 81. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (sedaj 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije).

2. Med naštetimi podjetji naj bi bilo tudi podjetje V. GmbH, Salzburg, Podružnica Z., Celje. Očita se mu kartelno dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje „vsaj od 22. 1. 2008 do 10. 3. 2010.“

3. Od podjetij je z izpodbijano odločbo zahtevano, da s kršitvijo nemudoma prenehajo ter da se izrek odločbe objavi na toženčevi spletni strani; glede stroškov postopka je napovedano, da bo o njih odločeno s posebnim sklepom.

4. Tožnik s tožbo v postopku sodnega varstva zahteva, da Vrhovno sodišče razveljavi odločbo. Uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka.

5. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal njeno zavrnitev. V pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2013 je še navedel predhodna vprašanja, ki jih naj Vrhovno sodišče odstopi v odločanje Sodišču Evropske unije.

Postopkovne omejitve

6. Po določbi 58. člena ZPOmK-1 Vrhovno sodišče preizkusi odločbo toženca (samo) v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi (le) na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1).

7. Po določbi 57. člena ZPOmK-1 tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Razlogi za ugoditev tožbi

8. Tožnik najprej uveljavlja, da je odločba izdana zoper napačno osebo. Postopek se je med drugim vodil tudi proti družbi V. GmbH, Salzburg, vendar pa je bila odločba izdana zoper V. GmbH, Salzburg, Podružnica Z., Celje, ki je tožnikova podružnica. Podružnice niso pravne osebe. Tožnik se sklicuje na določbo 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po kateri je lahko stranka v postopku le (vsaka) pravna ali fizična oseba, na kar mora organ v upravnem postopku ves čas paziti po uradni dolžnosti (49. člen ZUP). Postopek bi se moral voditi zoper tožnika, njemu pa bi morala biti v skladu z določbo četrtega odstavka 89. člena ZUP tudi vročevana vsa pisanja toženca; ta jih je namesto tega pošiljal kar podružnici.

9. Če je firmi pravne osebe dodana še oznaka podružnice, se to v splošnem razume kot podrobnejša označitev stranke postopka, z namenom, da se večji, organizacijsko razvejani pravni osebi omogoči, da že iz sodnega pisanja prepozna, na kateri del pravne osebe se nanaša pisanje (tožba, odgovor na tožbo, sodna odločba). Ni pa s tem mišljeno, da je v takem primeru stranka postopka namesto pravne osebe njena podružnica. Vendar pa v tej zadevi toženec v odgovoru na tožbo vztraja, da je stranka postopka prav podružnica. Sklicuje se na 515. točko svoje odločbe, v kateri je pojasnil, „zakaj šteje, da je tudi podružnica podjetje v smislu določb ZPOmK-1.“ Dodaja še, da je pojem podjetja v konkurenčnem pravu opredeljen zelo široko in da „pravnoorganizacijska oblika in lastninska pripadnost kot taki ne vplivata na opredelitev pojma podjetje v konkurenčnem pravu.“ Pri tem se sklicuje na komentar Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v redakciji P. Grilca.(1) V ZPOmK-1 naj bi bilo posebej opredeljeno, kdo je stranka postopka pred tožencem, zato določbe ZUP po toženčevem mnenju ne pridejo v poštev.

10. Določbe ZPOmK-1 opredeljujejo kršitelje omejevalnih sporazumov v smislu materialnega prava. Pojem podjetja je v 1. točki 3. člena ZPOmK-1 opredeljen kot „subjekt, ki opravlja dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu.“ Taka opredelitev podjetja ni v nikakršnem navzkrižju s (procesnimi) določbami ZUP, ki povedo, zoper koga se lahko vodi upravni postopek (procesna predpostavka). Zato je napačna dilema, ki jo želi vzpostaviti toženec, namreč, ali uporabiti določbe ZPOmK-1 ali določbe ZUP. Kdo je lahko stranka postopka, določa ZUP; ali je tako opredeljena stranka tudi podjetje v smislu konkurenčnega prava, pa se presoja po določbi 1. točke 3. člena ZPOmK-1. 11. Po določbi prvega odstavka 42. člena ZUP, ki se po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 uporablja, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače, je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. V drugem odstavku istega člena je pravilo razširjeno s tem, da je lahko stranka tudi kdo drug (skupina oseb, itd.), če je lahko nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Podružnica tujega podjetja ni nosilec pravic in obveznosti, o katerih se je odločalo v postopku pred tožencem. Po določbi prvega odstavka 679. člena ZGD-1 podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1). Enako velja za ravnanje, ki se podružnici očita v izpodbijani odločbi. Ker je le tožnik pravna oseba, bi moral biti očitek iz odločbe naslovljen nanj in ne na njegovo podružnico.

12. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka po določbi 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijano odločbo je bilo zato treba odpraviti na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 13. V nadaljevanju postopka bo moral toženec pri vročanju pisanj upoštevati določbo četrtega odstavka 89. člena ZUP in dejstvo, da je tožnik v stečajnem postopku.

14. Sodelovanje udeležencev prepovedanega kartela je navzven dokaj podobno sodelovanju skupnih ponudnikov na dovoljenih javnih razpisih. Po določbi tretjega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in nasl.; v nadaljevanju ZJN-2) je gospodarskim subjektom omogočeno, da se, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicujejo na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru morajo naročniku predložiti dokazilo, da bodo imeli zaradi tega na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Pri posameznem razpisu se potencialni ponudniki torej lahko dogovorijo za skupen nastop. To toliko bolj velja za gospodarski subjekt, ki ni sposoben samostojnega konkuriranja na razpisu, kakor zase zatrjuje tožnik. Če bo toženec v nadaljevanju postopka očitke iz podružnice preusmeril na tožnika, bo moral natančneje pojasniti, v čem je ravnanje tožnika preseglo še dovoljen okvir, ki ga dovoljuje ZJN-2. Če bo očitek še vedno grajen na temu, da se je skupaj s še preostalimi gradbenimi podjetji (a) dogovarjal oziroma je usklajeno ravnal glede delitve projektov gradnje in obnove avtocest, hitrih cest, navezovalnih cest in drugih objektov nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, (b) da je oddajal prikrojene ponudbe v postopkih javnega naročanja naročnika DARS in (c) da si je pred oddajo ponudb izmenjaval informacije glede ponudbenih cen, bo treba v odločbi za vse navedene očitke ponuditi konkretne razloge, ki zadevajo prav tožnika.

15. Toženec je v pripravljalni vlogi predlagal, da Vrhovno sodišče Sodišču EU postavi dva sklopa vprašanj, ki zadevata opredelitev upoštevnega trga in čezmejni vpliv. Ta vprašanja se zaenkrat še niso pokazala kot odločilna za odločanje o tožbi. Tudi zato Vrhovno sodišče (zaenkrat) ni sledilo predlogu toženca.

Glede stroškov postopka

16. Izrek o stroških postopka temelji na določbah tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007 in 107/201).

Op. št. (1): Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence: s komentarjem (ZPOmK-1), P. Grilc in ostali, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 57 in naslednje.