Jedro

ZKP ne omogoča, da se izvedensko mnenje, ki vsebuje osebne podatke, samodejno označi kot strogo zaupno in kot tako zapečati v sodnem spisu.

128. člen ZKP dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov le tistemu, ki ima opravičen interes.

Izrek

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljeno zavrnilo prošnjo obdolženega A. A. z dne 9. 1. 2023 za zapečatenje psihiatričnega dopolnilnega izvedenskega mnenja sodne izvedenke prof. dr. B. B. z dne 18. 1. 2020 kot strogo zaupnega.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženec zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih napak v postopku, kot navaja v uvodu pritožbe, s smiselnim predlogom pritožbenemu sodišču, da se njegovemu predlogu za zapečatenje predložene zdravstvene dokumentacije ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje se izkaže kot pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno presodilo, da sta obdolženec in njegov zagovornik dopolnilno izvedensko mnenje sodne izvedenke prof. dr. B. B. z dne 18. 1. 2020 sodišču prve stopnje razkrila povsem prostovoljno, saj sta le-tega vsak zase v predmetni zadevi v sodni spis (večkrat) vložila že v fazi posameznih preiskovalnih dejanj. Pritožbeno sodišče zato v luči četrtega odstavka 44. člena Zakona o pacientovih pravicah soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je obdolženec privolil v uporabo podatkov iz izvedenskega mnenja v konkretnem kazenskem postopku, saj ga je nenazadnje predložil z namenom dokazovanja zatrjevane procesne nesposobnosti v kazenskega postopku. Takšna presoja je materialnopravno skladna tudi s pojmom privolitve, kot je opredeljen v 4. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).1 Pritožnik zato pravilnosti izpodbijanega sklepa ne more omajati z golim sklicevanjem na navedeno določbo in naknadnim izražanjem svojega nestrinjanja s podano privolitvijo. Sploh, ker pritožnik v nadaljevanju pritožbe niti ne problematizira dejstva uporabe izvedenskega mnenja v predmetnem kazenskem postopku, temveč izraža le zaskrbljenost nad „drugimi osebami“, ki bi lahko imele dostop do podatkov spisa. Tudi sicer pa je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da se izvedenska mnenja v kazenskem postopku, ki (lahko) vsebujejo tudi zdravstvene podatke obdolženca, pridobijo z odredbo, izdano na podlagi 248. in 249. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zato privolitev obdolženca za takšno pridobivanje in uporabo teh podatkov ne bi bila potrebna.

5. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pritožba ne more omajati niti z izražanjem pomislekov glede dostopa drugih oseb do podatkov spisa in navedbami, da gre za občutljive podatke, s katerimi naj bi bili seznanjeni le zaposleni na sodišču. Ob dejstvu, da ZKP ne omogoča, da se izvedensko mnenje, ki vsebuje osebne podatke, samodejno označi kot strogo zaupno in kot tako zapečati v sodnem spisu, pa nadalje pritožnik prezre zakonska varovala, ki jih glede dostopa do sodnega spisa zagotavlja 128. člen ZKP. Slednji namreč dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov le tistemu, ki ima opravičen interes. Razen določenih subjektov (zlasti strank postopka), za katere se predpostavlja, da imajo pravni interes in jim ga zato ni treba posebej utemeljevati, mora torej vsak prosilec za pregled in prepis kazenskega spisa izkazati pravni interes, ki se mora nanašati na konkretni kazenski postopek. Četudi tak interes izkaže, pa sme sodišče pregled in prepis posameznih kazenskih spisov še vedno odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Bojazen pritožnika, da bi do izpostavljenega izvedenskega mnenja imele (samovoljen in nekontroliran) dostop druge osebe, je zato odveč. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi se bilo treba v takem primeru posvetovati z izvedencem, ki je mnenje napisal, in ga povprašati o zaupnosti dokumenta, pa je dodati, da takšna odločitev ne sodi v domet pristojnosti izvedenca, ki je le pomočnik sodišča, temveč je odločitev o pregledu in prepisu kazenskega spisa pridržana izključno organu, ki ga določa drugi odstavek 128. člena ZKP.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.