Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obnova postopka se sme dovoliti samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla navajati dejstev oz. uporabiti dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ne dovoli obnova pravdnega postopka, tožniku pa naložilo, da stranskemu intervenientu povrne pravdne stroške.
Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se predlogu za obnovo ugodi. V pritožbi graja stališče prvega sodišča, da naj bi tožnik v predlogu za obnovo postopka niti ne zatrjeval, niti izkazal, da brez svoje krivde ni mogel pridobiti in uveljavljati dokazov, na katerih temelji svoj predlog za obnovo postopka v prvotnem postopku. Meni, da je postavil ustrezne trditve, saj je v predlogu za obnovo postopka navedel, da v prvotnem postopku nove listine ni mogel uporabiti kot dokaz brez svoje krivde zato, ker se je zanesel na verodostojnost listin, ki jih je predložil zavarovanec tožene stranke, saj ni imel razlogov dvomiti v njihovo verodostojnost. Do navedenih trditev se prvo sodišče ni opredelilo in s tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot tudi iz 15. točke 2. odstavka iste določbe. Ponovno poudarja, da tožnik ni imel razloga, da bi dvomil v pravilnost in verodostojnost listin, ki jih je v prvotnem postopku predložila tožena stranka oz. njen zavarovanec vse dotlej, dokler ni od MOL pridobil podatkov o tem, da so bile v prvotnem postopku predložene listine neverodostojne. V prvotnem postopku je bil tožnik ustrezno skrben, pa kljub temu tedaj ni mogel predlagati pribavo dokaza po listini „organizacija zimske službe za zimsko sezono 2004/2005“, ki tako predstavlja nov dokaz v postopku za obnovo postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik je v predlogu za obnovo postopka res navedel, da je s primerno skrbnostjo zahteval predložitev listin, ki so bile v posesti zavarovanca tožene stranke, ta naj bi bil dolžan predložiti verodostojne listine, tožnik pa vse do prejema novih dokazov s strani MOL ni imel razlogov dvomiti v njihovo verodostojnost. Vendar pa tožnik v predlogu za obnovo postopka ni pojasnil, zakaj in na kakšen način je tri mesece po pravnomočnosti sodbe prejel s strani MOL listino, ki naj bi predstavljala nov dokaz, na podlagi katerega predlaga obnovo postopka. Na naroku dne 1.2.2010 je tožnik pojasnil, da se je dne 14.9.2009 oglasil v pisarni sedanjega pooblaščenca in prinesel s seboj tri strani načrta zimske službe ter pojasnil, da mu je te 11.9.2009 posredovala ga. B. z MOL, ko se je oglasil pri njej osebno in opravil poizvedbe. Na tej podlagi je njegov novi pooblaščenec opravil nadaljnje poizvedbe in pridobil listino, ki jo predlaga kot nov dokaz. Niti iz samega predloga, niti iz dodatnih pojasnil oz. trditev, podanih na naroku dne 1.2.2010 pa ne izhaja, zakaj tožnik teh listin ni mogel pridobiti v postopku, ki je bil končan s pravnomočno sodbo. Tako, kot je tožnik očitno pričel dvomiti o verodostojnost v prvotnem postopku predložene listine po pravnomočnosti sodbe in se zato osebno oglasil pri ga. B. z MOL in opravil poizvedbe, bi to lahko storil že v prvotnem postopku. S strani tožnika ni navedeno, zakaj se je v prvotnem postopku zanesel na verodostojnost predloženih listin, dva meseca po pravnomočnosti sodbe pa ne več. Tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v prvotnem postopku ravnal tožnik s potrebno skrbnostjo, s tem pa tudi ni izpolnjen pogoj za dovolitev obnove postopka iz 2. odstavka 395. člena ZPP, ki določa, da se sme dovoliti obnova postopka samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla navajati dejstev oz. uporabiti dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
Odločitev prvega sodišča je torej pravilna in zakonita, pritožba ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.