Jedro

Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa z dne 19.8.1995 notarke iz Maribora, zaradi izterejave 240.000,00 DEM z zamudnimi obrestmi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in izterjave izvršilnih stroškov 243.080,00 SIT, dovolilo zoper dolžnika izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prodajo zarubljenih stvari in plačilom kupnine na roke upnikovega pooblaščenca vse do višine izvršljive terjatve upnika.

Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor, v katerem podaja ugovor pasivne in aktivne legitimacije in ugovor krajevne pristojnosti. Iz pogodbe, sklenjene v Salzburgu dne 19.6.1995, je razvidno, da je znašalo posojilo 200.000,00 DEM, lastna udeležba dolžnika pa 40.000,00 DEM in je torej dolžnik dobil posojilo le v znesku 160.000,00 DEM. V tej pogodbi je tudi določeno, da mora dolžnik mesečno plačevati dolg po 2.000,00 DEM in to 120 mesecev, s tem pogodbenim določilom pa bi bil dolžnik dolžan plačati 240.000,00 DEM.

Ko je bil dolžnik pozvan k notarki, da podpiše notarsko listino, da je dolžan 240.000,00 DEM in da bo ta dolg odplačeval v 120 zaporednih mesečnih obrokih po 2.000,00 DEM, je dolžnik to notarsko listino imenovano zadolžnico, podpisal, ne da bi jo prebral, prebrala pa mu je tudi ni notarka. Le tako je iz omenjene pogodbe nastalo posojilo v znesku 240.000,00 DEM. Razen tega pa je moral dolžnik po nalogu upnika plačati še zavarovanje kredita in to dvakrat po 7.186,60 DEM.

Ker je bilo posojilo zavarovano pri zavarovalnici v Muenchnu, je zato utemeljen ugovor aktivne legitimacije. Na podlagi omenjene posojilne pogodbe je upnik le zavarovalnica iz Muenchna in nikakor ne upnik. Od dolžnika bo na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe upravičenec zahtevati plačilo posojila le zavarovalnica, ko se bo za to odločila.

Upnik pa ima neposredno pravico zahtevati plačilo posojila od zavarovalnice. Po podpisu zavarovalne pogodbe o zavarovanju posojila in predhodnem plačilu premije za dveletno obdobje, je dolžnik prejel od upnika 100.000,00 DEM, naslednjih 100.000,00 DEM pa bi prejel, ko bo podpisal notarsko listino. Po podpisu notarske listine je dolžnik zahteval še dogovorjenih 100.000,00 DEM, vendar zneska ni dobil. Navedbe upnika, da mu dolžnik dolguje tolarsko protivrednost 240.000,00 DEM, niso točne. Sicer pa upnikova terjatev po sklepu o izvršbi in pogodbi še ni zapadla. Dolžnik se nadalju sprašuje, kako je prvo sodišče pred vročitvijo sklepa o izvršbi dovolilo popis in cenitev dolžnikovih premičnih stvari. To pomeni, da je prvo sodišče pričelo s postopkom pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Razen tega pa naslovno sodišče ni stvarno pristojno za reševanje te zadeve, ampak je to okrožno sodišče in zato dolžnik predlaga, da se sodišče glede na določila ZPP izreče za krajevno nepristojno.

V odgovoru na ugovor upnik navaja, da je prvo sodišče pravilno in zakonito ravnalo, ko je sklep o izvršbi dolžniku vročilo šele ob opravi rubeža. Ni jasen dolžnikov ugovor krajevne pristojnosti, saj je evidentno, da se premičnine nahajajo na naslovu dolžnika. Glede ostalih ugovornih navedb, ki se nanašajo na samo vsebino izvršilnega naslova, pa upnik poudarja, da so povsem irelevantne.

Sodišče prve stopnje je ocenilo, da ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi ni utemeljen in ga je v skladu z 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi izpodbijani sklep o izvršbi temelji na notarskem zapisu, ki je po 3. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ izvršilni naslov. Notarski zapis je po 2. odst. 20. člena ZIZ izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, že zapadla. Iz notarskega zapisa je razvidno, da sta oba pogoja v tem primeru izpolnjena. Iz samega notarskega zapisa jasno izhaja dolžnikova denarna obveznost, ki jo upnik izterjuje v tem postopku. Dolžnikove navedbe v ugovoru, ki se nanašajo na okoliščine sklenitve pogodbe in na zavarovanje kredita, niso pravno pomembne. V tem postopku dolžnik tudi ne more izpodbijati veljavnost vsebine notarskega zapisa oziroma ničnost pogodbe. Dejstvo je, da je notarski zapis izvršilni naslov in ima enako moč kot npr. izvršljiva sodna odločba, katere veljavnost prav tako ni mogoče izpodbijati v izvršilnem postopku.

Neutemeljen je tudi dolžnikov ugovor pasivne in aktivne legitimacije ter ugovor krajevne pristojnosti. Upnik je izkazal svojo legitimacijo z notarskim zapisom, iz njega pa je tudi razvidno, da je dolžnik tisti, ki se je upniku zavezal plačati dolg iz pogodbenega razmerja. Po 77. členu ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine (če je v predlogu navedeno, kje so stvari) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. V primeru, če v predlogu ni navedeno, kje so stvari, tedaj je za odločitev o predlogu po 78. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. V tej zadevi je krajevna pristojnost prvostopnega sodišča podana po obeh zakonitih določilih. Tudi navedbe dolžnika o tem, da še ni prišel v zamudo s plačilom svoje obveznosti, so prav tako neutemeljene. V izvršilnem naslovu je jasno zapisan čas zapadlosti dolžnikovega dolga. Ker torej dolžnik dolžnih obrokov po izvršilnem naslovu ni plačal, v ugovoru pa tudi ni navedel razlogov, ki v smislu 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je njegov ugovor neutemeljen. Enako je ugotovilo tudi sodišče druge stopnje, zato je dolžnikov ugovor kot pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).