Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za kratek, toda intenziven strah je možno dosoditi satisfakcijo.
Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.
Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo za telesne bolečine in neugodnosti odškodnino v višini 150.000,00 SIT. Za strah je bila dosojena odškodnina v višini 40.000,00 SIT. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je predlagala znižanje odškodnine.
Meni, da je odškodnina občutno previsoka in ni primerljiva z drugimi podobnimi primeri. Pri strahu poudarja le nekaj ur trajajoč primarni strah in trdi, da je odškodnina previsoka.
Pritožba ni utemeljena.
Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 150.000,00 SIT (čl. 200 ZOR). Tožena stranka je spregledala, da je tožnica trpila bolečine različnih intenzivnosti 52 dni. Tožnica je trpela tudi občutne neugodnosti med zdravljenjem, med drugim tudi srbenje več kot mesec dni. Sodišče je tudi upoštevalo, da ni bila dosojena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je šlo za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, predvsem pri domačih delih v obdobju enega meseca.
Glede na ugotovljene škodne posledice dosojene odškodnine ni bilo mogoče spreminjati.
Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 40.000,00 SIT (čl. 200 ZOR). Tožnica je utrpela primarni in sekundarni strah. Sodišče je ugotovilo, da se je tožnica ob samem ugrizu močno prestrašila in je bila v nekakšnem šoku. Tudi z izvedencem je bilo potrjeno, da je bila tožnica resno zaskrbljena za izid zdravljenja, saj se je bala močne zagnojitve, ki bi lahko pripeljala do izgube roke. V podkožju so se pojavile zatrdline in se je bala eventualne operacije. Čeprav je strah trajal le krajše obdobje, pa je močno porušil duševno ravnovesje pri tožnici in gre torej za pravno priznano škodo. Zahtevek je bil sorazmerno nizek, zato ga ni bilo mogoče še znižati.
Glede na zavrnitev pritožbe pritožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.