Jedro

Okvir izvzetih prejemkov je torej konkretno določen: izvzeti so lahko le tisti prejemki, za katere je tako določeno v 101. čl. ZIZ. Tam pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, niso navedene dnevnice, kilometrine in potni stroški.

Izrek

Pritožba stečajnega dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom J.R., stalni prejemki, ki jih stečajnemu dolžniku izplačuje A. s.p., (izplačevalec), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa; 2.) izplačevalcu naložilo, da mora po prejemu tega sklepa zneske stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, zmanjšane za zneske iz 3. in 4. točke izreka sklepa, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega računa upravitelja L.H., ki je tam naveden; 3.) odločilo, da se pri izterjavi po 2. točki izreka sklepa prejemki za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in za osebo, ki jo mora dolžnik preživljati po zakonu, in sicer ženo Z.R., po merilih, ki jih ureja socialno varstvo za dodelitev denarne pomoči; 4.) odločilo, da se pri izterjavi po 2. točki izreka sklepa prejemki za posamezen mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; 5.) zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za izvzem kilometrine, potnih stroškov in dnevnic iz izterjave stalnih prejemkov.

Proti navedenemu sklepu je glede njegove 5.) točke, stečajni dolžnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče izvzame iz izterjave stalnih prejemkov tudi kilometrino, potne stroške in dnevnice. Opozarja, da v skladu s 3. odst. 389. čl. ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz 2. odst. 244. čl. tega zakona, spadajo v stečajno maso tudi prejemki na podlagi plače, nadomestila plače in ostali tam našteti. Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja pa se smiselno uporabljata 2. in 3. odst. 102. čl. ZIZ. Meni, da prejemkov iz naslova dnevnic, kilometrine in potnih stroškov ni mogoče upoštevati v stečajni masi, saj teh ni mogoče šteti med stalne prejemke. Gre za dejanske stroške delavca v zvezi z delom, do povrnitve katerih je delavec upravičen in ne pomenijo plačila za opravljeno delo, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo. Dolžnik je zaposlen kot voznik tovornega vozila. Svoje delo opravlja zunaj ozemlja Republike Slovenije. Domov prihaja enkrat na štirinajst dni. Opravljanje njegovih delovnih nalog je povezano z nesorazmernimi stroški, saj je dolžan na poti sam poskrbeti za prehrano, prenočitev, osebno higieno, čista oblačila, sam krije tudi stroške prihoda na delo. Gre za stroške, potrebne za preživetje dolžnika med opravljanjem delovnih nalog. V kolikor bi sodišče v stečajni masi upoštevalo tudi te prejemke in bi jih posledično zarubilo, bi bil dolžnik primoran prenehati z delovnim razmerjem, ker ne bi bil sposoben kriti tekočih stroškov za osnovne življenjske potrebščine v času opravljanja delovnih nalog.

Pritožba stečajnega dolžnika ni utemeljena.

Po določilu 1. odst. 389. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007 s sprem.), spadajo v postopku osebnega stečaja v stečajno maso poleg premoženja iz 2. odst. 224. čl. ZFPPIPP, tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Izvzetja prejemkov pa so določena v 2. tč. 2. odst. 389. čl. ZFPPIPP, in sicer je tam navedeno, da so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti tisti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Okvir izvzetih prejemkov je torej konkretno določen: izvzveti so lahko le tisti prejemki, za katere je tako določeno v 101. čl. ZIZ. Tam pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, niso navedene dnevnice, kilometrine in potni stroški. Pritožnik sicer meni, da pri njih ne gre za stalne prejemke, ampak za kritje dejanskih stroškov delavca v zvezi z delom, vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v vsakem primeru za takšne prejemke, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka. Predvsem pa je ključno to, da dnevnice, kilometrine in potni stroški niso našteti med iz stečajne mase izvzetimi prejemki, saj je zakonodajalec v 101. čl. ZIZ taksativno navedel tiste prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in med temi ni v pritožbi zatrjevanih. Da izvzetje teh prejemkov ni utemeljeno, je mogoče zaključiti tudi na podlagi primerjave med sedanjo in prejšnjo ureditvijo glede iz izvršbe izvzetih prejemkov: V 92. čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki je veljal do 15.10.1998 (ko je pričel veljati ZIZ), so bili med prejemki, ki so bili izvzeti iz izvršbe v 10. točki navedeni tudi prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic. Torej je zakonodajalec v ZIZ izvzetje navedenih prejemkov iz izvršbe načrtno opustil. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 128. čl. ZFPPIPP, pritožbo stečajnega dolžnika zavrnil kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdil sklep sodišča prve stopnje.