Jedro

V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

Kljub temu, da je sodišče prve stopnje predlog psihiatrične bolnišnice prejelo 29. 4. 2022, bi udeleženec psihiatrično bolnišnico oziroma oddelek pod posebnim nadzorom lahko zapustil šele 2. 5. 2022. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uvedlo postopek na ta dan in ugotovilo dejansko stanje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. S takšnim ravnanjem ni kršilo določb postopka ZDZdr, podana pa je tudi časovna kontinuiteta zadržanja. Pri tem je v udeleženčevo največjo korist, kljub temu, da je predlog psihiatrične bolnišnice obravnavalo kot predlog za sprejem in ne za podaljšanje ukrepa, glede nato, da se udeleženec že cel mesec zdravi v psihiatrični kliniki, pravilno ugotavljalo, ali je takšno zdravljenje še potrebno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom udeležencu omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in odločilo, da se ga zadrži na zdravljenju v Psihiatrični kliniki na oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 2. 7. 2022 (II. točka izreka).

2. Udeleženec po pooblaščencu sklep izpodbija v II. točki izreka iz vseh dopustnih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Uvodoma poudarja, da prisilno zadržanje na zdravljenju predstavlja hud poseg v ustavne pravice do osebne svobode, duševne integritete in prostovoljnega zdravljenja, zaradi česar morajo biti za izrek takšnega ukrepa kumulativno izpolnjeni pogoji po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr). Pojasnjuje, da v konkretni zadevi takšni pogoji niso podani in bi se vzroke udeleženčeve psihične bolezni dalo odvrniti z blažjimi oblikami pomoči. Udeleženec je izpovedal, da nikoli ni bil nevaren sebi ali drugim. Ni zanikal diagnoze paranoidne shizofrenije, zato zgolj dejstvo te diagnoze še ne pomeni ogrožanja. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj udeleženec ne bi jemal predpisanih zdravil za shizofrenijo, tega ni nikoli izjavil in ni odklanjal terapije. Zgolj dejstvo, da domnevno odklanja terapijo za zdravljenje sladkorne bolezni, ni zadosten razlog za zadržanje, poslabšanje sladkorne bolezni pa ni bilo ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je svojo oceno zmotno temeljilo na preteklih dogodkih in ravnanjih udeleženca, kar s konkretnim dogodkom, zaradi katerega je bil pridržan, nima nobene povezave. Ni se opredelilo, zakaj je bil zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom, zato sklep nima bistvenih razlogov o tem. Ukrep sodišča prve stopnje ni ustrezen, saj ni podana hujša stopnja ogrožanja zdravja in premoženja, rok zadržanja v sklepu je pretirano dolg. Podana je tudi kršitev postopka, saj je sodišče predlog za podaljšanje zdravljenja pritožnika od psihiatrične klinike prejelo le dva dni pred iztekom zadržanja in ne 14 dni, kot to določa kogentna določba prvega odstavka 70. člena ZDZdr. Če je postopek izvedlo na podlagi določbe o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, bi moralo v enem dnevu od prejema obvestila uvesti postopek, česar ni storilo. V obravnavani zadevi izreka prisilnih ukrepov je ravnalo v nasprotju z zakonom, kar je nedopustno. Udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi in spremeni tako, da ga odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

_O zatrjevanih postopkovnih kršitvah_

5. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je udeleženec zaradi diagnoze panaroidne shizofrenije desetič hospitaliziran v psihiatrični bolnici, v letu 2022 že drugič, najprej v januarju, nakar je bil sprejet na zdravljenje 30. 3. 2022 ter je bil po sklepu sodišča zadržan na zdravljenju pod posebnim nadzorom do vključno 1. 5. 2022.1 Navedena dejstva pritožbeno niso izpodbijana. Iz list. št. 1 sodnega spisa izhaja, da je Psihiatrična klinika v času, ko je bil udeleženec na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča še zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom, to je 29. 4. 2022, podala predlog o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih na oddelek pod posebnim nadzorom. Zato si je sodišče prve stopnje pravilno zastavilo vprašanje ali je podan predlog za podaljšanje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom ali pa gre za nov samostojni predlog psihiatrične bolnišnice. Skladno s 70. členom ZDZDR mora biti predlog s strani direktorja psihiatrične bolnice podan najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča. Ker se je rok za zadržanje po sklepu sodišča iztekel 1. 5. 2022, je bil predlog psihiatrične bolnišnice z dne 29. 4. 20222 prepozen in ga sodišče prve stopnje pravilno ni štelo kot predlog za podaljšanje, ampak ga je štelo kot nov predlog o sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom. Pritožbeno sodišče dodaja, da so pogoji za sprejem in za podaljšanje identični (69. člen ZDZdr).

6. Pritožba ima prav, da mora skladno z 61. členom ZDZdr sodišče uvesti postopek v enem dnevu od prejema predloga. V obravnavanem primeru je bilo dejansko stanje takšno, da je sodišče predlog za udeleženca, ki se je v psihiatrični bolnišnici že nahajal na podlagi predhodnega sklepa sodišča, prejelo 29. 4. 2022, postopek pa je uvedlo 2. 5. 2022. Takrat je tudi opravilo narok na kraju samem, na katerem je nasprotnega udeleženca zaslišalo ob prisotnosti izvedenke in pooblaščenca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s takšnim postopanjem udeležencu ni vzelo nobenih z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic. Udeleženec je bil na oddelku pod posebnim nadzorom po predhodnem sklepu sodišča zadržan do 1. 5. 2022. V ta pravnomočno zaključen postopek, v katerem so bile udeležencu zagotovljene vse pravice do pravnih sredstev, sodišče prve stopnje ni smelo posegati. Ali povedano drugače, kljub temu, da je sodišče prve stopnje predlog psihiatrične bolnišnice prejelo 29. 4. 2022, bi udeleženec psihiatrično bolnišnico oziroma oddelek pod posebnim nadzorom lahko zapustil šele 2. 5. 2022. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uvedlo postopek na ta dan in ugotovilo dejansko stanje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. S takšnim ravnanjem ni kršilo določb postopka ZDZdr, podana pa je tudi časovna kontinuiteta zadržanja. Pri tem je v udeleženčevo največjo korist, kljub temu, da je predlog psihiatrične bolnišnice obravnavalo kot predlog za sprejem in ne za podaljšanje ukrepa, glede nato, da se udeleženec že cel mesec zdravi v psihiatrični kliniki, pravilno ugotavljalo, ali je takšno zdravljenje še potrebno. Ob povedanem so vse pritožbene navedbe o postopkovnih kršitvah neutemeljene.

_O dejanskem stanju_

7. Kot zgoraj navedeno, se 40 letni udeleženec že desetič zdravi v psihiatrični bolnišnici zaradi diagnoze paranoidne shizofrenije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse pogoje za pridržanje udeleženca pod posebnim nadzorom, in sicer, da ima duševno motnjo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, da huje ogroža svoje zdravje in življenje, da huje ogroža zdravje in življenje drugih, ter da je podana realna možnost za nastanek hude premoženjske škode. Ker je ugotovilo, da drugi milejši načini zdravljenja ne pridejo v poštev ter je sledilo predlogu sodne izvedenke, da sta za nadaljnje zdravljenje potrebna vsaj dva meseca, je udeleženca pravilno zadržalo na oddelku pod posebnim nadzorom do 2. 7. 2022. 8. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v izpovedbi udeleženca ob njegovem zaslišanju,3 v medicinski dokumentaciji4 in na podlagi podanega mnenja izvedenke o udeleženčevem zdravstvenem stanju.5 Izvedenka je ugotovila, da je pri udeležencu že mnogo let prisotna huda psihična bolezen, to je paranoidna shizofrenija, ki je bila ugotovljena tudi ob zaslišanju udeleženca na naroku 2. 5. 2022. Udeleženec je prepričan, da so mu v mladih letih v palec noge vstavili čip, ki moti gps signal, kar je sodni komisiji, izvedenki in pooblaščencu pokazal ob zaslišanju. Prepričan je, da nadzorujejo njegovo mamo ter da zdravniki spreminjajo paciente v zombije. Ob zaslišanju je bil vidno vznemirjen, povzdigoval je glas nad izvedenko in sodnico, bil je napet, jezav, vidno agitiran ter izrazito nanašalen, paranoiden pa tudi do mame, o kateri je prepričan, da mu škodi. Izvedenka je ugotovila, da je njegovo zdravljenje potrebno, saj bo brez tega še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in življenje ter je do svoje bolezni pod vplivom blodnjavih vsebin, v katere še vedno v celoti verjame, popolnoma nekritičen. Izvedenka je ugotovila, kar je izpovedal tudi udeleženec sam, da odklanja zdravila, da na depo terapijo ni hodil in tudi ne bo hodil, ker jemlje madžarska zdravila. Nadalje je ugotovila, da je udeleženec vselej, takoj po odpustu s prisilnega psihiatričnega zdravljenja prenehal z jemanjem zdravil, zaradi česar njegova bolezen bistveno hitreje napreduje, se kronificira, kar vodi v rezidualno obliko bolezni ter ne dosega pravih remisij. Navedeno ima za posledico njegovo invalidiziranje, čeprav bi bilo glede na starost smiselno narediti kaj več, da se doseže zazdravitev. Izvedenka je pojasnila, da odklanjanje predpisanih zdravil ni zavestna volja pacienta, ampak je to bolezensko pogojeno, kar pomeni, da je udeleženec do svoje bolezni izrazito nekritičen. Udeleženec zaradi paranoidne motnje odklanja tudi zdravljenje sladkorne bolezni, katera je bila pri njem ugotovljena, saj ne dopusti, da bi mu odvzeli kri in ugotovili, kakšno zdravljenje potrebuje, ker je prepričan, da mu bodo z odvzemom krvi čipe vstavili tudi v roke. Udeleženec je nevaren drugim iz razloga, ker je opit vozil avto brez vozniškega dovoljenja ter ker je pri njem doma že večkrat zagorelo (hrana in obleke), tako, da je podana realna možnost za nastanek hude premoženjske škode. Vse navedeno jasno izkazuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da so še vedno podani pogoji za ukrep zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom, saj dosedanje enomesečno zdravljenje (od 30. 3. do 1. 5. 2022), glede na ugotovitve izvedenke, posebnih rezultatov še ni dalo.

9. Ob zgoraj navedenem se v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem izkažejo pritožbene navedbe za neutemeljene. Tako ni utemeljeno zavzemanje, da bi bilo sedanje vzroke bolezni pri udeležencu mogoče odvrniti z drugimi blažjimi oblikami pomoči, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zdravljenje odklanja, izvedenka pa je ugotovila, da je za uspešno zdravljenje v milejših oblikah nujno potrebno aktivno in tvorno sodelovanje pacienta.6 Res je, da zgolj dejstvo postavljene diagnoze shizofrenije ne pomeni, da pritožnik ogroža sebe, drugega, ali premoženje, a je sodišče prve stopnje ugotovilo vse tri oblike ogrožanja, torej je ta pogoj za pridržanje izpolnjen. Da ni udeleženec nikoli izjavil, da ne bo jemal predpisanih zdravil za shizofrenijo, ne drži, saj iz zapisa njegovega zaslišanja (list. št. 5) izhaja nasprotno, kar jasno kaže na to, da zdravljenje odklanja. Neutemeljeno pritožba izpostavlja tudi udeleženčevo sladkorno bolezen, saj je jasno, da ta ni razlog za pridržanje, ampak so razlogi za pridržanje pojasnjeni zgoraj. Si pa s tem, ko ne dopusti ugotovitve, ali je potrebno zdravljenje že ugotovljene sladkorne bolezni, huje ogroža svoje zdravje, kar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo.

10. Pritožbena navedba, da sodišče ne bi smelo ocenjevati preteklih dohodkov in ravnanj pritožnika, je prav tako neutemeljena. Ravno pretekli dogodki, to je ugotovljeno dejansko stanje, da je udeleženec vedno, ko je prenehal z zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom, opustil jemanje zdravil, kažejo na dejstvo, da druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev in ni res, da pretekli dogodki nimajo s sedanjim zdravstvenim stanjem udeleženca nobene povezave.

11. Sodišču prve stopnje se tudi ni bilo treba opredeliti do razloga, zaradi katerega je bil udeleženec pripeljan in zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom. V postopku pritožbeno ni prerekano, da je bil udeleženec 30. 3. 2022 pridržan na oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi drugega postopka in drugega sklepa sodišča in je že zgoraj obrazloženo, da so mu bile v tem postopku zagotovljene vse ustavne in zakonske pravice. Sedanji postopek je drug postopek, torej za nadaljevanje pridržanja od 2. 5. 2022 dalje, za kar pa so, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, podani vsi pogoji. Zakaj gre za hujše ogrožanje zdravja udeleženca ter drugih oseb, je sodišče prve stopnje obširno obrazložilo v 13. točki, zato je tudi pritožbena navedba, da ne gre za hujšo stopnjo ogrožanja, neutemeljena. Da je rok zadržanja v izpodbijanem sklepu pretirano dolg, pritožba navaja pavšalno, zgolj v enem stavku, zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ko je v 15. točki prav obrazložilo ugotovitve izvedenke, da udeleženec že leta ne dosega pravih in trdnih remisij, ker odklanja zdravljenje, ter da ob slabi zazdravitvi bolezen bistveno hitreje napreduje, se kronificira in vodi v rezidualno obliko. Zato je zdravljenje dveh mesecev nujno, da bo uvedena terapija za psihične in somatske težave pričela delovati.

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenke in medicinskih podatkov pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji po 39. in 53. členu ZDZdr za pridržanje nasprotnega udeleženca pod posebnim nadzorom. Pravilno mu je obrazložilo tudi, da obstaja zakonska podlaga (71. člen ZDZdr), da bo lahko odpuščen iz psihiatrične bolnišnice pred potekom roka, določenega v izpodbijanem sklepu, če se mu bo zdravstveno stanje izboljšalo, kar bodo ugotavljali zdravniki, ki ga zdravijo.

13. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr).

1 3. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Na tem mestu se je sodišču prve stopnje pripetila očitna pisna pomota (lapsus), ko je navedlo, da je šlo za predlog z dne 29. 5. 2022, namesto 29. 4. 2022, kar nesporno izhaja iz list. št. 1. sodnega spisa. 3 Primerjaj 4. točko obrazložitve. 4 Primerjaj 6. točko obrazložitve. 5 Primerjaj 8. in 9. točko obrazložitve. 6 Primerjaj 14. točko obrazložitve.