Jedro

Glede na določbo 234. člena ZZK-1 mora biti iz predložene kopije listine, katere vzpostavitev se predlaga razvidno, da je ta listina izpolnjevala pogoje za predlagani vpis. To pomeni, da mora biti iz kopije listine med drugim tudi razvidno, da je bil na izvirniku listine podpis prodajalca overjen (času, v katerem je bilo dovolilo izdano, ustrezna overitev podpisa osebe, katere pravica se prenaša; 41. člen ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice S.T. in potrdilo sklep Dn 1, s katerim je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik zavrnil predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica po svojem pooblaščencu – notarju in v pritožbi nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da bi na fotokopijah pogodb, katerih vzpostavitev se predlaga, morala biti razvidna tudi overitev podpisa prodajalcev. Takšno stališče je v konkretnem primeru prestrogo, saj iz vseh okoliščin (ki jih podrobno pojasnjuje) nedvomno izhaja, da so bile overitve opravljene, verigo pogodb pa zaokroža tudi pravnomočen sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru D 1, pri katerem ne gre dvomiti v pravilnost odločitve sodišča. V kolikor bi se vzpostavljala listina, ki bi bila zadnja v verigi in bi bilo glede postopkov v zvezi z njo mogoče izražati določene dvome, bi bilo stališča zemljiškoknjižnega sodišča razumeti, v danem primeru, pa je potrebno slediti dejstvu, da so manjkajočima listinama vedno sledile nove, ki ne bi mogle nastati, v kolikor overitve ne bi bile opravljene.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predlagateljica predlagala vzpostavitev kupoprodajnih pogodb z dne 22.2.1978 in z dne 9.9.1982 ter vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini - posameznem delu št. 5 v stavbi št. 83 k.o. T., v njeno korist. Kot podlago za predlagani vpis je predložila še kupoprodajno pogodbo z dne 24.12.1979 in sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru D 1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu predlagateljici pravilno pojasnilo, da se skladno s prvim odstavkom 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine začne, če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila ali izgubila ter če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka. Šteje se, da je pogoj izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila verjetno izkazan, če predlagatelj predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev zahteva, ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo (peti odstavek 243. člena ZZK-1). Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica predlogu priložila kopiji listin, katerih vzpostavitev je predlagala, na slednjih pa podpisi prodajalcev niso overjeni. Tej ugotovitvi sodišča prve stopnje pritožba ne nasprotuje, pač pa ji daje drugačen, napačen pomen. Glede na citirano določbo 234. člena ZZK-1 mora biti namreč iz predložene kopije listine, katere vzpostavitev se predlaga razvidno, da je ta listina izpolnjevala pogoje za predlagani vpis. To pomeni, da mora biti iz kopije listine med drugim tudi razvidno, da je bil na izvirniku listine podpis prodajalca overjen (času, v katerem je bilo dovolilo izdano, ustrezna overitev podpisa osebe, katere pravica se prenaša; 41. člen ZZK-1). Za pritožbo ni sporno, da predlagateljica v konkretni zadevi takšne kopije listin ni predložila. Navedenega stališča sodišča ne spremeni dejstvo, da je bil po sklenitvi spornih pogodb izdan tudi sklep o dedovanju. Glede na obrazloženo je pritožba predlagateljice neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).