Jedro

Določil o materialnem procesnem vodstvu po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče prve stopnje ob povsem abstraktnih navedbah, to je takrat, ko v trditveni podlagi manjka cel niz pravno relevantnih dejstev, pomagati eni ali drugi stranki sestaviti konsistentno tožbo oziroma konsistenten odgovor na tožbo. Določilo 285. člena ZPP je torej treba uporabiti oziraje se na obveznost strank iz 212. člena istega zakona.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.014,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2017 do plačila. Pojasnilo je, da sta bili pravdni stranki v pravnem razmerju na podlagi podjemne pogodbe (619. člen OZ in naslednji). Ugotovilo je, (1) da je tožnica kot podjemnica toženki izdala račun 2017-00000 z dne 1. 9. 2017 z zapadlostjo 15. 9. 2017, (2) da je bil ta račun izdan v višini 7.414,00 EUR za opravljena dela na objektu B., čeprav so bila v resnici opravljena v hiši last A. A.1, (3) da je tožnica s tem računom toženki zaračunala talno gretje - komplet instalacija, dodatna dela - električna instalacija groba montaža in dodatna dela - instalacije toplotne črpalke, (4) da je račun ostal neporavnan za znesek 3.014,00 EUR, (5) da so bila dela opravljena že leta 2017. V zvezi s tem je povzelo navedbe toženke, da vtoževanega zneska ne plača zato, (a) ker je marca 2020 podala reklamacijo, ki še danes ni rešena, (b) da se je s tožnico ustno dogovorila, da toženka odpravi napake v lastni režiji in da je to delno tudi storila (c), da je zaradi odprave napak v lastni izvedbi morebitna njena obveznost prenehala, (d) da je prvotno nastalo napako na toplotni črpalki 15. 2. 2019 odpravil C. C. ter (e) da je toženka 23. 3. 2020 dodatno reklamirala pipo in puščanje pri gabaritu oziroma puščanje talnega gretja.

2. Povzete navedbe toženke je sodišče prve stopnje štelo za nezadostne in pavšalne, ker (1) ni pojasnila, ali je marca 2020 grajala vidne ali skrite napake, (2) ni določno opredelila, na katere konkretne napake se grajanje nanaša, (3) ni pojasnila, kdaj naj bi dela po vtoževanem računu pregledala in prevzela, (4) ni zatrjevala, ali je šlo za morebitne napake, ki jih pri običajnem pregledu ni mogoče opaziti, (5) ni navedla, da so se morebitne skrite napake pokazale kasneje in kdaj točno naj bi jih odkrila, (6) ni navedla, katere napake naj bi bila odpravila v lastni režiji, kdo jih je odpravil in kdaj, (7) ni podala konkretiziranih trditev o zatrjevanem dogovoru s tožnico, da bo grajane napake same odpravila (8) niti v zvezi s svojimi trditvami ni predložila nobenih dokazov. Glede na dejstva, povzeta v 1. točki te obrazložitve pa je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

**Pritožba toženke**

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter povrnitev svojih stroškov postopka.

4. Na vročeno pritožbo tožnica ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba ni utemeljena. Na pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

6. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

7. Pritožnica prvemu sodišču očita absolutno bistveno kršitev določil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako kršitev sodišče stori takrat, kadar kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem. To kršitev naj bi po pritožbenem stališču sodišča prve stopnje zagrešilo s tem, ko je opustilo materialno procesno vodstvo iz 285. člena ZPP2 rekoč, da dolžnost materialnega procesnega vodstva niti v SMV ni izključena.

8. Drži pritožbeno stališče, da lahko sodišče v določenih okoliščinah tako kršitev zagreši tudi z opustitvijo materialnega procesnega vodstva, na primer, če strank ne seznani s svojimi pravnimi stališči, ki jih stranka kljub vsej skrbnosti ni mogla predvideti3. Vendar to se v tej pravdi ni zgodilo, niti tega pritožnica ne zatrjuje.

9. Ob tem pa pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da se je toženka upirala tožbenemu zahtevku s povsem abstraktnimi navedbami. Zato prvo sodišče ni moglo preizkusiti niti pravočasnosti ugovora iz naslova grajanja napak, pa tudi tega ne, s kom, kdaj in kje se je dogovorila, da bo odpravila zatrjevane napake v lastni režiji ter kdo je bil tisti, ki je napako odpravil. Sledeč pritožbenemu stališču, bi se moralo sodišče prve stopnje zato, ker je obramba toženke povsem nekonkretizirana, toženke pa ni imela kvalificiranega zastopanja, v okviru materialnega procesnega vodstva pretvoriti v odvetnika toženke.

10. Tako pritožbeno stališče je pravno zmotno. Če bi kljub jasnemu določilu 278. člena ZPP4 sodišče prve stopnje to storilo, bi po prepričanju pritožbenega sodišča kršilo določilo prvega odstavka 23. člena Ustave RS5. Sodišče pa mora paziti, da ne prestopi meje med materialnim procesnim vodstvom in svojo nepristranskostjo. Zato določil o materialnem procesnem vodstvu po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče prve stopnje ob povsem abstraktnih navedbah, to je takrat, ko v trditveni podlagi manjka cel niz pravno relevantnih dejstev, pomagati eni ali drugi stranki sestaviti konsistentno tožbo oziroma konsistenten odgovor na tožbo. Določilo 285. člena ZPP je torej treba uporabiti oziraje se na obveznost strank iz 212. člena istega zakona.

11. K temu pritožbeno sodišče še dodaja dvoje in sicer, da ZPP v okviru materialnega procesnega vodstva ne razlikuje med strankami, ki imajo kvalificiranega pooblaščenca, in tistimi, ki jih nimajo ter da kršitev materialnega procesnega motiva praviloma (glej 8. točko te obrazložitve) ne predstavlja absolutne bistvene kršitve postopkovnih določil ZPP.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako kršitev stori sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Drži sicer pritožbena navedba, da je toženka v odgovoru na tožbo k navedbam, _da je bilo ustno dogovorjeno, da bo v lastni režiji odpravila reklamacije, ki jih je predhodno uveljavljala pri tožnici, da pa teh reklamacij tožnica ni mogla odpraviti, ker je bil njen direktor v tem času hudo bolan,_ predlagala zaslišanje svojega direktorja. Te navedbe so povsem nekonkretizirane. Sodišče prve stopnje pa je pravilno pojasnilo, da manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomeščati z predlaganjem dokazov (15. točka obrazložitve). Sicer pa je v praksi splošno sprejeto stališče, da predlog za zaslišanje strank ne predstavlja zahteve za glavno obravnavo, saj se ni mogoče zanesti na to, da bo sodišče predlagane dokaze tudi izvedlo.6

13. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Ta je po podatkih AJPES direktor toženke. 2 285. člen ZPP: Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. 3 Jan Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV 2009, stran 295. 4 278. člen ZPP: Odgovor na tožbo mora biti obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen.... (prvi odstavek). Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru (drugi odstavek). 5 Prvi odstavek 23. člena Ustave RS: Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ... odloča ... nepristransko ... sodišče. 6 Npr.: VSC I Cpg 43/20 z dne 28. 5. 2020, VSL I Cp 140/21 z dne 27. 5. 2021