Jedro

Odločitev o tem, da se izplačilo nagrade naloži dolžniku, je v nasprotju z določbo 1. odst. 19. člena ZPPSL, po kateri se stroški upravitelja in njegova nagrada za delo poravnajo iz položenega predujma.

Položitev predujma je procesna predpostavka za nadaljnje vodenje postopka prisilne poravnave, kar pomeni, da po izdaji sklepa o začetku postopka pa vse do položitve predujma postopka prisilne poravnave v bistvu ni mogoče operativno izvajati. Zato v tem času tudi upravitelj prisilne poravnave (še) ne more izvajati nalog, določenih v 1. odst. 18. člena ZPPSL, kar med drugim pomeni, da v tem času ne more imeti stroškov in tudi nagrade za delo ne more dobiti, če je postopek ustavljen zato, ker predlagatelj v danem roku ni položil predujma (3. odst. 27. člena ZPPSL).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upravitelju prisilne poravnave odmerilo nagrado v neto znesku 116.250,00 SIT oziroma bruto znesku 159.000,00 SIT, dolžniku pa naložilo, da mu to nagrado izplača v 8 dneh.

Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Smiselno je predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7.1.2004 postopek prisilne poravnave ustavilo, ker dolžnik v danem roku ni položil predujma za stroške postopka (3. odst. 27. člena ZPPSL), nato pa na zahtevo upravitelja prisilne poravnave dne 9.2.2004 izdalo še izpodbijani sklep. Utemeljena je pritožbena navedba, da je odločitev o tem, da se izplačilo nagrade naloži dolžniku, v nasprotju z določbo 1. odst. 19. člena ZPPSL, po kateri se stroški upravitelja in njegova nagrada za delo poravnajo iz položenega predujma. Pri tem se sicer res zastavlja vprašanje, iz česa naj se upravitelju povrnejo morebitni stroški, ki bi jih utegnil imeti v času od izdaje sklepa o začetku postopka do ustavitve postopka, toda to vprašanje je vsiljeno, saj upravitelju taki stroški niti ne morejo nastati.

Položitev predujma je namreč procesna predpostavka za nadaljnje vodenje postopka prisilne poravnave, kar pomeni, da po izdaji sklepa o začetku postopka pa vse do položitve predujma postopka prisilne poravnave v bistvu ni mogoče operativno izvajati. Zato v tem času tudi upravitelj prisilne poravnave (še) ne more izvajati nalog, določenih v 1. odst. 18. člena ZPPSL (kar med drugim pomeni, da tudi nagrade za delo ne more dobiti.) Sicer pa je iz upraviteljeve zahteve z dne 26.1.2004 razvidno, da se je upravitelj ukvarjal predvsem z vzpostavljanjem pogojev, da bi dolžnik z (blokiranega) transakcijskega računa lahko plačal zahtevani predujem, kar pa ni naloga upravitelja, temveč dolžnika samega.

Sodišče druge stopnje zgolj pripominja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ne razlikuje povrnitve stroškov od izplačila nagrade za delo, vendar pa to vprašanje glede na siceršnjo nepravilno odločitev, da se izplačilo "nagrade" naloži dolžniku, za odločitev o pritožbi ni več pomembno.

Iz navedenih razlogov in na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZPPSL je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo.