Jedro

Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 2. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba A. z dne 22. 1. 2003, s katerim je ta odločila, da se program javnega dela „Pomoč pri organizaciji in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev v Plesnem gledališču A.“, ki ga je predložil revident, ne izbere za izvajanje na območju Območne službe A..

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi izpodbijane odločbe. Po njegovi presoji je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pravilen pa je bil tudi postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega. Sklicuje se na določbe Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Ur. l. RS, št. 103/2001 in 67/2002) in na določbe Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 66/2001, 53/2002, 80/2002 in 88/2002, v nadaljevanju Pravilnik).

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku. Po mnenju tožeče stranke sta obrazložitvi obeh upravnih organov pomanjkljivi. Komisija bi morala obrazložiti, glede česa je posamezna prireditev oziroma dejavnost taka, da prispeva k boljši kvaliteti življenja občanov v lokalni skupnost, in zakaj revidentov program k temu ne bi prispeval. Drugostopni organ kljub pritožbeni zahtevi tožeče stranke ni seznanil z „ustreznostjo sestave komisije“. Zaključek sodišča prve stopnje, da ne dvomi, da je komisija svoje delo opravila v skladu z namenom, za katerega je bila imenovana, je preuranjen. Sodišče je pomanjkanje argumentov v prvo in drugostopni odločbi nadomestilo z lastnim razlogovanjem, kar ni dopustno. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) prereka navedbe tožeče stranke v reviziji in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni dovoljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Toda upoštevati je treba, da je v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, zato je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker se je v obravnavani zadevi javni razpis nanašal na izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2003, na katera so bila za to obdobje vezana tudi sredstva iz državnega proračuna in je bilo določeno obdobje, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena (4. točka javnega razpisa), revident za revizijo v letu 2009 nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja z revizijo ne more več izboljšati. Pravna podlaga, po kateri bi bila lahko revidentu dodeljena sredstva (ki so bila na razpolago za predmet javnega razpisa) za nazaj, namreč ne obstoji. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes revidenta v tem upravnem sporu lahko le dejanske in ne pravne narave.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. V skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.