Jedro

Izrek izpodbijanega sklepa je pomanjkljiv, ker v izreku vsaj okvirno ne določi tistih poslov oziroma področij, na katerih je nasprotna udeleženka ponovno sposobna za sprejemanje pravno poslovnih odločitev oziroma obratno, tistih področij, na katerih je pri njej še naprej odvzeta poslovna sposobnost in jih brez skrbnika ne more opravljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (glede odločitve o delni vrnitvi poslovne sposobnosti) razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagatelja za vrnitev poslovne sposobnosti in sklenilo, da se nasprotni udeleženki J. M. delno vrne poslovna sposobnost, v presežku pa je predlog zavrnilo. Po določbah Zakona o volitvah v Državni zbor RS (ZVDZ) je J. M. vrnilo aktivno in pasivno volilno pravico za vse vrste volitev v Republiki Sloveniji.

2. Proti temu sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka, sklicuje se na vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa tako, da se ji v celoti vrne poslovna sposobnost. Sodišče je oprlo svojo odločitev na del izvedeniškega mnenja, ki se nanaša na morebitno prihodnje poslabšanje zdravstvenega stanja. Če se bo stanje udeleženki v prihodnje poslabšalo, bo sodišče imelo možnost na podlagi novega predloga upravičenega predlagatelja ponovno odločati o odvzemu ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti. Na podlagi trenutnega zdravstvenega stanja, ki ga je ugotovil izvedenec in nenazadnje tudi predlagatelj, pa nasprotni udeleženki ni mogoče omejiti poslovne sposobnosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti. V postopku za vrnitev poslovne sposobnosti se smiselno uporabljajo določbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti, razen določbe o dovoljeni reviziji in obnovi postopka (54. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

5. V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče s sklepom N 22/2007 z dne 13.1.2009 nasprotni udeleženki popolnoma odvzelo poslovno sposobnost. Isti predlagatelj pa v obravnavani zadevi vrnitev poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki utemeljuje z oceno, da se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo ter da je zaradi odklonilnega odnosa nasprotne udeleženke in njene nečakinje močno moteno izvajanje skrbniških nalog predlagatelja. Sodišče prve stopnje je postopek izvedlo v skladu z določili 44. do 56. člena ZNP ter angažiralo sodnega izvedenca za psihiatrijo, da poda izvid in mnenje o prenehanju razlogov, zaradi katerih je bila nasprotni udeleženki odvzeta poslovna sposobnost. Iz mnenja izhaja zaključek, da je njeno psihično stanje sedaj bistveno boljše in razlogov, ki so leta 2008 narekovali popolni odvzem poslovne sposobnosti, sedaj ni. Kljub temu izvedenec predlaga le delno vrnitev poslovne sposobnosti v tem smislu, da nasprotna udeleženka ne bi mogla prodajati ali drugače odtujevati svojega nepremičnega premoženja oziroma z njim brez nadzora razpolagati. Izvedenec takšen predlog obrazloži s tem, da na tem področju nasprotna udeleženka ni zmožna sama ustrezno zavarovati svojih interesov. Osebe, ki imajo tako okrnjene psihične funkcije, kot ona, so lahko kdaj nekritično zaupljive. Pritožba torej nima prav, ko očita sodišču, da je odločitev oprlo na neko morebitno prihodnje poslabšanje zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke in ne na trenutno zdravstveno stanje, v katerem je povsem sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. V vsebinskem pogledu torej pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ki pravilno razume in povzame mnenje izvedenca o tem, da je sposobnost nasprotne udeleženke za samostojno sklepanje pravnih poslov v določeni meri okrnjena.

6. Kljub temu mora pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti v izpodbijanem delu, torej kolikor se nanaša na odločitev o le delni vrnitvi poslovne sposobnosti (I. točka izreka) ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Izrek izpodbijanega sklepa je pomanjkljiv, ker v izreku vsaj okvirno ne določi tiste posle oziroma področja, na katerih je nasprotna udeleženka ponovno sposobna za sprejemanje pravno poslovnih odločitev oziroma obratno, tista področja, na katerih je pri njej še naprej odvzeta poslovna sposobnost in jih brez skrbnika ne more opravljati (1). Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno, brez vsaj načelne okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, je prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Odločba centra za socialno delo po drugem odstavku 208. členu ZZZDR lahko pomeni le dopolnitev (konkretizacijo) sodne odločbe o delnem odvzemu poslovne sposobnosti (2).

7. V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče že v izreku sklepa o delni vrnitvi poslovne sposobnosti opredeli, na katera področja človekovega delovanja se ta vrnitev nanaša oziroma ne nanaša. Na podlagi te odločitve pa bo nato pristojni center za socialno delo v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZZZDR konkretno določil posle, ki jih sme oseba, ki ji je delno vrnjena poslovna sposobnost, odtlej samostojno in brez odobritve skrbnika opravljati.

(1) Stališča novejše sodne prakse v odločbah VS RS II Ips 306/2011, VSL II Cp 3865/2011, VSL I Cp 140/2012, VSL II Cp 4237/2011

(2) Sklep VS RS II Ips 306/2011