Jedro

Stranki, ki poda pisne pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu ter sama predloži listine, na katere se opira upravna odločba, je dana možnost sodelovanja v ugotovitvenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1542/98-9 z dne 4.7.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 15.6.1998. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Tržne inšpektorice Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote L. z dne 16.3.1998, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki začasno prepove opravljanje dejavnosti "druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, od tega potujoča prodajalna", ker niso izpolnjeni predpisani pogoji za tovrstno prodajo blaga (1. točka izreka); da prepoved opravljanja dejavnosti velja do odprave nepravilnosti (2. točka izreka); rok izvršitve odločbe je naslednji dan po njenem prejemu, vložena pritožba ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) ter da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da so bili materialni predpisi (9., 10., 12. in 13. člen Zakona o trgovini ter 56. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki s nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln) pravilno uporabljeni, pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe pa ni vplivala na njeno pravilnost in zakonitost. V zvezi s tožbenimi ugovori navaja, da je rok, ki je za izdajo odločbe določen z 2. odstavkom 242. člena ZUP/86, instrukcijske narave, zato odločba, ki je prvostopenjski organ ni izdal v tridesetdnevnem roku (izdana je bila v treh in pol mesecih) samo zaradi tega ni nezakonita. Tožeči stranki je bila v skladu s 143. členom ZUP/86 zagotovljena možnost sodelovanja v ugotovitvenem postopku, saj je podala pisne pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu (vloga z dne 9.3.1998) ter predložila zahtevane listinske dokaze; v opravičilu (vloga z dne 9.3.1998) pa ni uveljavljala preložitve obravnave iz razlogov 3. odstavka navedenega člena ZUP/86. Ugovor, da ji ni bil zagotovljen osemdnevni rok od vročitve vabila do ustne obravnave (2. odstavek 152. člena ZUP/86) je zavrnilo kot nedovoljeno novoto (3. odstavek 14. člena ZUS). Vabilo stranki ni spis, za katerega je s 87. členom ZUP/86 določeno osebno vročanje; tožeča stranka pa tudi ni izkazala, da bi ji zato, ker vabilo ni bilo vročeno tudi njenemu pooblaščencu, nastale pravno upoštevne posledice. Rok, v katerem mora drugostopni upravni organ izdati odločbo (247. člen ZUP/86), je instrukcijski, zato odločba tožene stranke, ki ni bila izdana najpozneje v treh mesecih, samo zaradi tega ni nezakonita.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu (1. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da prvostopenjski upravni organ na ustno obravnavo (za katero se je opravičila in predlagala, da se opravi v drugem terminu) ni vabil njenega pooblaščenca, niti mu ni vročal drugih vabil ali obvestil. Zato je kršil njeno možnost do ustreznega pravnega varstva, ter ustavni pravici do enakega varstva pravic ter učinkovitega pravnega sredstva. Niti njej niti njenemu pooblaščencu ni bila dana možnost, da se udeležita ugotovitvenega postopka ter izjavita o dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za izdajo odločbe, zato je bil kršen 134. člen ZUP/86. Določbo njegovega 2. odstavka je po njenem mnenju razumeti tako, da se stranki zagotavlja možnost izjaviti se o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah le na ustni obravnavi. V obravnavani zadevi pa ustna obravnava kljub njeni prošnji ni bila preložena, pooblaščencu pa vabilo za ustno obravnavo niti ni bilo poslano. Z opustitvijo ponovnega vabljenja na ustno obravnavo je bilo zato v njeno škodo kršeno načelo zaslišanja stranke. Sodišče prve stopnje tudi ni presodilo tožbenega ugovora, da je v upravnem sporu izpodbijana odločba neobrazložena. Že zato, ker izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih, je nezakonita.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi vztraja pri ugovorih, ki jih je uveljavljala že v tožbi. Ti ugovori so tudi po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeležuje ugotovitvenega postopka, navaja dejstva in dokaze, ki utegnejo vplivati na odločitev ter da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, na katera se opira odločba, ter da je to možnost tudi izkoristila. Zoper zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ki ji je bil vročen, je vložila pisne pripombe (vloga z dne 9.3.1998) ter predložila listinsko dokumentacijo, ki jo je v postopku od nje zahteval inšpektor, vabljena pa je bila tudi na narok (vabilo z dne 2.3.1998). Ker ob opravičilu ni zahtevala preložitve naroka, prvostopenjska odločba pa se na druge dokaze (razen na ugotovitve zapisnika o inšpekcijskem pregledu ter listinsko dokumentacijo, ki jo je predložila tožeča stranka) ne opira, zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazana.

Iz upravnih spisov izhaja, da strankinem pooblaščencu ni bilo vročeno le vabilo za narok za dne 9.3.1998. Ker je stranka kljub temu podala pisne pripombe na zapisnik ter dostavila zahtevano listinsko dokumentacijo, ne gre za kršitev, ki je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost oziroma zakonitost prvostopenjske upravne odločbe. Zato tudi ne gre za kršitvi omenjenih ustavnih pravic (22. in 25. člen).

Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pomanjkljiva obrazložitev odločbe tožene stranke ni vplivala na njeno pravilnost in zakonitost ter navedlo razloge. Zato tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njen tožbeni ugovor, da odločba tožene stranke ni obrazložena.

Glede na navedeno je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.