Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik ne zatrjuje nobenega od razlogov, ki so po 293. členu ZUP podlaga za ustavitev izvršilnega postopka oz. tega, da je za manežo pridobil gradbeno dovoljenje, zaradi česar ta ni več nelegalna gradnja in je zaradi tega ni treba odstraniti. Poleg tega tožnik ne izpodbija stališča iz izpodbijanega akta, da s spremembo vrste rabe gradnja objekta ni legalizirana in da je treba gradbeno dovoljenje pridobiti za objekt, ne pa za zemljišče. Nasprotno, meni, da bi morala toženka iz tega razloga obnoviti postopek. To pa ne more biti razlog za nezakonitost izdanega sklepa o zavrnitvi predloga za ustavitev upravne izvršbe inšpekcijske odločbe.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikov predlog za ustavitev inšpekcijskega postopka št. 356-02-01-781/2005. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku 6. 6. 2005 izdana inšpekcijska odločba, v kateri mu je bilo naloženo, da zaradi gradnje objekta brez gradbenega dovoljenja do 1. 8. 2005 na delu zemljišča parc. št. 1177 k.o. ... odstrani manežo oz. odprto jahališče za konje v tam navedenem obsegu in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje. Odločba je postala pravnomočna 10. 5. 2007, s tem pa tudi ugotovitev, da je šlo v zadevi za gradnjo maneže, ki ni bila enostavni objekt. Organ v nadaljevanju pojasnjuje, da se je v času od izdaje navedene inšpekcijske odločbe do vložitve predloga za ustavitev inšpekcijskega postopka Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) spremenil in so enostavni objekti določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba), med katerimi pa ni maneže oz. odprtega jahališča za konje. Spremenila se je tudi sama definicija enostavnega objekta, tako da 1.10. točka 1. odstavka 2. člena ZGO-1 vadbenega objekta ne določa več kot vrsto enostavnega objekta, na katero se tožnik sklicuje v svojem predlogu za ustavitev postopka. V zaključku poudarja, da le sprememba vrste rabe zemljišča posega ne more biti podlaga za ustavitev inšpekcijskega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da bi si moral tožnik za gradnjo objekta pridobiti vsaj dokončno gradbeno dovoljenje. Enako obveznost ima tudi po sedaj veljavnih predpisih o graditvi objektov. S spremembo vrste rabe, evidentirane v zemljiškem katastru, ki je uradna evidenca o dejanski rabi zemljišča, gradnja maneže ni legalizirana.
Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih navedel, da je bilo že v odločbi drugostopenjskega organa z dne 17. 8. 2005 in v sodbi tega sodišča opr. št. U 2168/2005-9 z dne 10. 5. 2007 ugotovljeno, da obravnavani objekt ni uvrščen med objekte, ki jih je kot enostavne določal v času gradnje veljavni Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik). Sprememba rabe zemljišča ne spremeni dejstva, da Pravilnik maneže ne uvršča med enostavne objekte in si je zato zanjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Enako velja tudi za sedaj veljavno Uredbo, pri čemer oba podzakonska predpisa določata izjeme od splošnega pravila iz 1. odstavka 3. člena ZGO-1, da se lahko gradnja novega objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Če ni izpolnjen niti osnovni pogoj za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, to je, da je objekt uvrščen med enostavne objekte, je zanj treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Zato bi odločitev v zadevi lahko spremenilo le pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki pa ga tožnik nima. Zaradi navedenega je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršilnega postopka iz 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi morala gradbena inšpektorica na podlagi dejstva, da zemljišče parc. št. 1177/1 k.o. ... obsega travnik 3. kat. razreda 238 m2, igrišče 1312 m2 in travnik 3. kat. razreda 1612 m2 po uradni dolžnosti začeti obnovo postopka in v okviru obnove dopolniti predhodno napačno ugotovljeno dejansko in pravno stanje. V okviru tako obnovljenega postopka bi ugotovila, da za manežo na zemljišču, ki je po katastrski kulturi igrišče, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Po njegovem mnenju je maneža vsekakor enostavni objekt, ki nima samostojnih priključkov in ne spreminja vodne, gozdne, krajinske in reliefne značilnosti območja, saj meri manj kot 1500 m2. V nadaljevanju poudarja, da je z gradnjo pričel, ko so še veljala določila, da za gradnjo enostavnih objektov ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Čeprav se zaveda, kakšen je značaj in namen lokacijske informacije iz 80. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), poudarja, da občinski organ v lokacijski informaciji z dne 20. 8. 2009 ni zahteval pridobitve gradbenega dovoljenja in se je v tej „zahtevi“ skliceval na ZGO-1 in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za to območje. Tožnik še vedno meni, da prostor za izpust in urjenje konj predstavlja enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, saj gre le za nasutje 10 cm mivke. V zaključku meni, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, napačno pa je uporabljeno tudi materialno pravo zaradi tega, ker je Občina Cerklje v 8. alineji 6.2 točke lokacijske informacije določila, da se na tem zemljišču lahko dovoli „poseg gradnje vrste zahtevnih in manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja“. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da je upravni organ 30. 7. 2009 izdal sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe št. 356-02-01-781/2005 z dne 6. 6. 2005, s katero je bilo tožniku naložena odstranitev maneže oz. odprtega jahališča za konje na zemljišču parc. št. 1177 k.o. ... in vzpostavitev prejšnjega stanja. Tožnikova pritožba zoper ta sklep je bila zavrnjena z odločbo drugostopenjskega organa z dne 29. 9. 2009. Tožnik je nato 10. 11. 2009 – torej v času vodenja izvršilnega postopka – predlagal ustavitev postopka. Iz tega razloga je treba odločitev iz izpodbijanega sklepa obravnavati v smislu določbe 1. odstavka 293. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji), po kateri se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, ali če upravičenec zahtevo umakne oz. če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen.
Tožnik v tožbi ne zatrjuje nobenega od razlogov, ki so po navedeni določbi ZUP podlaga za ustavitev izvršilnega postopka oz. tega, da je za manežo pridobil gradbeno dovoljenje, zaradi česar ta ni več nelegalna gradnja in je zaradi tega ni treba odstraniti. Poleg tega tožnik ne izpodbija stališča iz izpodbijanega akta, da s spremembo vrste rabe gradnja objekta ni legalizirana in da je treba gradbeno dovoljenje pridobiti za objekt, ne pa za zemljišče. Nasprotno, meni, da bi morala toženka iz tega razloga obnoviti postopek. To pa ne more biti razlog za nezakonitost izdanega sklepa o zavrnitvi predloga za ustavitev upravne izvršbe inšpekcijske odločbe. Pri tem sodišče dodaja, da je tožnik v svojem predlogu za ustavitev postopka, ki se nahaja v upravnih spisih, izrecno predlagal, da upravni organ razveljavi izdano inšpekcijsko odločbo in ustavi postopek zoper njega, ni pa predlagal obnove inšpekcijskega postopka.
Prav tako na odločitev v zadevi ne morejo vplivati tožnikova stališča o tem, da maneža predstavlja enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj s temi razlogi izpodbija inšpekcijsko odločbo z dne 6. 6. 2005, ki je postala pravnomočna s sodbo tega sodišča opr. št. U 2168/2005 z dne 10. 5. 2007. Kot je razvidno iz sodbe, ki se nahaja tudi v upravnih spisih, je sodišče z njo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 17. 8. 2005, s katero je drugostopenjski upravni organ zavrnil njegovo pritožbo zoper izdano inšpekcijsko odločbo. Zato sodišče v zvezi s tem le še dodaja, da je omenjeni Pravilnik (Uradni list RS, št. 114/03 in naslednji) v 2. odstavku 8. člena določal, da se maneža oz. odprto jahališče za konje ne šteje za pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s tem pa tudi ne za enostavni objekt, med katere so bili po določbi 1. točke 4. člena Pravilnika uvrščeni tudi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.
Prav tako tožnik ne izpodbija ugotovitve upravnega organa, da maneže ni mogoče najti med enostavnimi objekti niti v sedaj veljavni Uredbi (Uradni list RS, št. 37/08 in naslednji), ki je bila sprejeta po izdaji inšpekcijske odločbe in ki je nadomestila Pravilnik (24. člen Uredbe).
Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, med drugim glede lokacijske informacije, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1).