Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je materialnopravno pravilna interpretacija določila 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa vrstni red prednostnih upravičencev pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda, kmetije, na način, da se kot upravičenca po definiciji »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup,« lahko opredeli oziroma upošteva le kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti in meji na zemljišče, ki se daje v zakup (torej mejno zemljišče), je po namembnosti izrecno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (ne pa tudi v primeru, če je mejno zemljišče v lasti kmeta mejaša opredeljeno kot stavbno oziroma nezazidljivo stavbno zemljišče).

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je materialnopravno pravilna interpretacija določila 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa vrstni red prednostnih upravičencev pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda, kmetije, na način, da se kot upravičenca po definiciji »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup,« lahko opredeli oziroma upošteva le kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti in meji na zemljišče, ki se daje v zakup (torej mejno zemljišče), je po namembnosti izrecno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (ne pa tudi v primeru, če je mejno zemljišče v lasti kmeta mejaša opredeljeno kot stavbno oziroma nezazidljivo stavbno zemljišče)?

Obrazložitev

1. Tožnik je kmet. Bil je zainteresiran za zakup kmetijskega zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki meji na njegovo zemljišče, za katerega je trdil, da je v naravi sadovnjak, oziroma je med njima samo javna pot, ki omogoča prehod med zemljiščema. Sklad je zakupno pogodbo sklenil z drugim tožencem in ne s tožnikom. Slednji je s tožbo zahteval razveljavitev aneksa, s katerim je bil drugemu tožencu, ki je bil zakupnik istega zemljišča že predhodno obdobje, zakup podaljšan za nadaljnje obdobje. Sodišču je predlagal, naj prvo toženo stranko zaveže skleniti zakupno pogodbo z njim.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika zavrnilo. Drugostopenjsko sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo. Ključen argument obeh sodišč je bil, da so kot »zemljišča, ki mejijo« iz 2. alineje drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), lahko le kmetijska zemljišča oziroma zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, tožnikovo zemljišče pa po namenski rabi ni kmetijsko, temveč nezazidano stavbno zemljišče. 3. Tožnik je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo glede pravnih vprašanj: - Ali je materialnopravno pravilna interpretacija določila 2. točke drugega odstavka 27. člena ZKZ, ki določa vrstni red prednostnih upravičencev pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda, kmetije, na način, da se kot upravičenca po definiciji »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup,« lahko opredeli oziroma upošteva le kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti in meji na zemljišče, ki se daje v zakup (torej mejno zemljišče), je po namembnosti izrecno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (ne pa tudi v primeru, če je mejno zemljišče v lasti kmeta mejaša opredeljeno kot stavbno oziroma nezazidljivo stavbno zemljišče)? - Ali je odgovor na prejšnje vprašanje kakorkoli odvisen od tega, ali med zemljiščem, ki se daje v zakup, in zemljiščem v lasti kmeta, javna poteka pot (glede ne že poenoteno prakso Vrhovnega sodišča, sodba X Ips 273/2014 z dne 10. 3. 2015)?

4. Meni, da je zakonsko besedilo jasno: v 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ je pogoj za priznanje statusa prednostnega upravičenca določen kot »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup« in torej pogoj ni določen kot »kmet, katerega kmetijsko zemljišče meji na zemljišče, ki se daje v najem,« kot sta razlagali sodišči prve in druge stopnje. O vprašanjih, glede katerih predlaga dopustitev revizije, sodne prakse ni, sta pa pomembni za rešitev odprtih vprašanj in zagotovitev pravne varnosti. Opozarja na sklepa Vrhovnega sodišča v zadevah II DoR 424/2019 in II DoR 430/2019, v katerih je bila revizija dopuščena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ in sicer glede vprašanj, sorodnih z obravnavanim predlogom zastavljenima vprašanjema.

5. Pogoje za dopustitev revizije določa Zakon o pravdnem postopku v 367. a členu. V obravnavanem primeru so ti pogoji izpolnjeni glede prvega predlaganega vprašanja. Vrhovno sodišče je zato v tem obsegu revizijo dopustilo.