Jedro

Napačna oznaka dolžnikovega dolžnika ni pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na samo dovolitev izvršbe, temveč je lahko ovira, ki preprečuje opravo izvršbe. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno štelo, da ta pomanjkljivost predstavlja formalno oviro za obravnavanje samega predloga in torej napačno uporabilo določilo 4. odst. 108. čl. ZPP. Če bi sodišče prve stopnje vendarle ugotovilo, da so podani razlogi za zavrženje upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne lisitne, pa je treba opozoriti na določilo 440. čl. ZPP, ki se v izvršbi uporablja smiselno na podlagi 15. čl. ZIZ, namreč, da v primeru, ko sodišče zavrže tožbo (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine), razveljavi tudi plačilni nalog (sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče na njegov predlog izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je postal pravnomočen, saj ga je sodišče skušalo v skladu z 2. odst. 45. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vročiti dolžnikovemu dolžniku. Sodišče ne more zavreči predloga za izvršbo, o katerem je bilo že odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 4. odst. 108. čl. predvideva situacijo, ko o vlogi še bilo odločeno. Sklep, ki je postal pravnomočen, predstavlja pravnomočen izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik vloži nov predlog za izvršbo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ustavi izvršba na plačo dolžnika ali pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog dne 10.7.2001 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne, s katerim je dolžniku naložilo, da v 8 dneh poravna v predlogu navedeno upnikovo terjatev, dovolilo predlagano izvršbo z rubežem osebnega prejemka, ki ga dolžnik prejema pri ARKS d.o.o. ter stroške upnika odmerilo na 10.600,00 SIT. Upnik sicer nima prav, da je ta sklep že postal pravnomočen, saj dolžniku še ni bil vročen (sodišče mu ga je skušalo vročiti na naslov, označen v predlogu in na naslov dolžnikovega dolžnika), prav pa ima, da morebitna napačna oznaka dolžnikovega dolžnika ni pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na samo dovolitev izvršbe, temveč je lahko ovira, ki preprečuje opravo izvršbe. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno štelo, da ta pomanjkljivost predstavlja formalno oviro za obravnavanje samega predloga in torej, kot pravilno navaja upnik, napačno uporabilo določilo 4. odst. 108. čl. ZPP. To je imelo za posledico izdajo nepravilnega oziroma nezakonitega sklepa, zaradi česar je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi določila 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

V novem postopku bo moralo torej sodišče prve stopnje izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine najprej vročiti dolžniku in nato začeti z opravo izvršbe. Če bi sodišče prve stopnje vendarle ugotovilo, da so podani razlogi za zavrženje upnikovega predloga, pa je treba opozoriti na določilo 440. čl. ZPP, ki se v izvršbi uporablja smiselno na podlagi 15. čl. ZIZ, namreč, da v primeru, ko sodišče zavrže tožbo (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine), razveljavi tudi plačilni nalog (sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine).