Jedro

Po 105. členu ZUreP pripada upravičencu odškodnina le za tisto škodo, ki je neposredna posledica razlastitve.

Pri odločanju o odškodnini za manjvrednost parcel zaradi zmanjšane funkcionalnosti je sodišče pravilno upoštevalo mnenje izvedenca o višini škode na dan izdelave cenitvenega poročila in ne na dan izdaje odločbe o razlastitvi. V zakonu namreč ni podlage za odmero škode po cenah v času izdaje odločbe o razlastitvi ali v času njene pravnomočnosti.

Predlagateljica dolguje zamudne obresti od odškodnine že od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje, in ne šele od poteka izpolnitvenega roka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: a) spremeni tako, da mora predlagateljica od prisojene odškodnine 30.384,89 EUR (I. točka izreka sklepa) in 1.874,00 EUR (II. točka izreka sklepa) nasprotnima udeležencema nerazdelno plačati zakonske zamudne obresti za čas od 10.12.2008 do plačila; b) razveljavi v zavrnilnem delu (II. točka izreka sklepa) glede plačila odškodnine za dve jablani in eno hruško (1.394,56 EUR) ter glede plačila odškodnine za manjvrednost parcele št. 1914/12 k. o. X (23.351,00 EUR) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora predlagateljica zaradi razlastitve nasprotnima udeležencema nerazdelno plačati odškodnino za parceli št. 1914/25 in 2513/5, obe k. o. X, za odstranjena drevesa, za izgubljeni letni pridelek sadja ter za odstranjene rastline in zunanjo ureditev, skupaj 30.384,89 EUR, za zmanjšano vrednost parcel št. 1914/24 in 2513/4, obe k. o. X, pa še 1.874,00 EUR, vse v tridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa in z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom. V presežku je predlog nasprotnih udeležencev zavrnilo. Predlagateljici je naložilo, da mora nasprotnima udeležencema povrniti tudi stroške izvedenine v znesku 914,11 EUR z obrestmi.

2. Nasprotna udeleženca sta se zoper navedeni sklep pravočasno pritožila brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlagata ustrezno spremembo prvega sklepa. Vztrajata namreč pri zahtevani odškodnini tudi za dve jablani in hruško, ki še stojijo, vendar so ta drevesa izpostavljena onesnaževanju s ceste, sadje pa je zato neužitno. Izvedenec F. je ocenil, da je ta njuna zahteva upravičena. Sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema odškodnine kljub temu ni priznalo. Ponavljata, da sta jima zgrajeni cestni nasip in avtobusno postajališče odvzela oziroma bistveno poslabšala razgled iz njune hiše na parceli št. 1914/12, k njeni manjvrednosti pa prispevata tudi hrup in prah s ceste. Nasprotna udeleženca zato vztrajata pri zahtevani odškodnini v višini 23.351,00 EUR za to parcelo, medtem ko bi manjvrednost parcel št. 2513/4 in 1914/24 moralo sodišče oceniti po cenah na dan pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, to je 30. 5. 2007. 3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 105. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), po katerem lastniku za razlaščeno nepremičnino pripada ustrezna odškodnina, ki obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, vključno z morebitno zmanjšano vrednostjo ostale nepremičnine. Po drugem odstavku 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega. Sodišče prve stopnje je zato škodo, ki je nastala nasprotnima udeležencema zaradi razlastitve, pravilno ovrednotilo glede na sedanja cenovna razmerja. Pri odločanju o odškodnini za manjvrednost parcel št. 2513/4 in 1914/24 zaradi njune zmanjšane funkcionalnosti je tako pravilno upoštevalo mnenje izvedenca A. S. o višini škode na dan izdelave cenitvenega poročila in ne na dan izdaje odločbe o razlastitvi z dne 30. 5. 2007. V zakonu namreč ni podlage za odmero škode po cenah v času izdaje odločbe o razlastitvi ali v času njene pravnomočnosti, za kar se zavzemata nasprotna udeleženca v pritožbi.

6. Sodišče prve stopnje je nasprotnima udeležencema v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da jima po 105. členu ZUreP pripada odškodnina le za tisto škodo, ki je neposredna posledica razlastitve. Čeprav je izvedenec kmetijske stroke potrdil, da so sporni dve jablani in hruška, ki še rastejo v neposredni bližini ceste, zdaj izpostavljeni prekomernemu onesnaževanju, nasprotna udeleženca v tem postopku ne moreta doseči odškodnine za to škodo. Ne gre namreč za posledico razlastitve, ampak jima ta škoda nastaja zaradi prometa na cesti, ki je bila zgrajena po razlastitvi. Enako velja za zatrjevano manjvrednost njune parcele št. 1914/12, ki je odraz poslabšanega razgleda ter obremenjenosti s hrupom in prahom zaradi bližine ceste. Nasprotna udeleženca bi bila v skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ lahko upravičena do povrnitve tiste škode, ki presega običajne meje, vendar bi morala takšen zahtevek uveljavljati v drugem, pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je predlog v tem delu zavrnilo. Nasprotnima udeležencema je namreč s tem odreklo pravico do odškodnine, o kateri sicer ni bilo pristojno odločati. Po prvem odstavku 17. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) bi moralo postopek glede odškodnine za še sporna tri drevesa in za manjvrednost parcele št. 1914/12 ustaviti, da bi se po pravnomočnosti takega sklepa postopek lahko nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

7. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v navedenem obsegu razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo izdati ustrezen sklep o ustavitvi nepravdnega postopka in zadevo odstopiti v nadaljnje obravnavanje pristojnemu sodišču. 8. Uradni pritožbeni preizkus je še pokazal, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri odločitvi o zamudnih obrestih, ki tečejo od prisojene odškodnine. Predlagateljica namreč, upoštevaje zdaj veljavno sodno prakso (1), dolguje zamudne obresti že od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje in ne šele od poteka izpolnitvenega roka, kot je odločilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep v obrestnem delu ustrezno spremenilo, upoštevaje dejstvo, da je odločba o razlastitvi postala pravnomočna 9.12.2008. 9. Sklep sodišča prve stopnje je z izjemo razveljavljenega in spremenjenega dela v ostalem izpodbijanem obsegu pravilen in zakonit, zato ga je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo v tem delu pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih nasprotna udeleženca nista opredeljeno uveljavljala.

(1) Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 79/2011 z dne 12.9.2013.