Jedro

Tako kot v vsakem primeru razdelitve je upravitelj pripravil načrt razdelitve in tudi končni načrt razdelitve, o tem pa vedno odloči sodišče s sklepom. V tem primeru se tako sama razdelitev v ničemer ne razlikuje od razdelitev, opravljenih v drugih stečajnih postopkih. Zato ni mogoče trditi, da do razdelitve v tem postopku ne bi prišlo. Taka razdelitev je tudi v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, po katerem se premoženje družbenikom razdeli s sklepom o končni razdelitvi.

Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil določeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika, temveč upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča le del tam navedenega zneska.

Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev, ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 10 % sicer potrebnih opravil.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: Ugotovi se, da upravitelj A. A. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Poslovno svetovanje A. A. s. p., ..., matična številka ...

Sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev splošne razdelitvene mase se odmeri v višini: - nadomestilo brez DDV 1.208,20 EUR, - 22 % DDV 265,80 EUR, - nadomestilo z vključenim DDV 1.474,00 EUR.

Po pravnomočnost tega sklepa ima upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz prejšnjega odstavka tega izreka. O plačilu zadnjih 10 % tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Upravitelj sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega upravitelja za odmero nagrade za unovčenje in razdelitev stečajne mase v višini 14.758,00 EUR, v končnem načrtu končne razdelitve z dne 13. 6. 2022 (PD 26).

2. Zoper navedeni sklep se je upravitelj pravočasno pritožil. Navaja, da je tudi predlagatelj sam (edini družbenik) predlagal, da se stečajna masa deli na način, da se mu izroči v naravi in da bo založil denarna sredstva za stečajne stroške. Zato je upravitelj unovčil stečajno maso na način, da jo je v naravi izročil edinemu upniku, ki je tudi soglašal s takšno rešitvijo ter založil vsa potrebna sredstva. Sodišče sami višini priglašenega nadomestila ni nasprotovalo, kljub temu pa je odmero zavrnilo. Pogoj za odmero nadomestila za unovčenje premoženja je predložitev končnega načrta delitve stečajne mase, ne glede na to, ali se ta deli upnikom v obliki denarja ali v drugi obliki (kot premičnina, nepremičnina, pravica). Sodišče je posebej odločilo o končni razdelitvi, glede katere je v celoti sledilo predlogu upravitelja ter preneslo premoženje na edinega upnika, ki mu je tudi naložilo plačilo vseh stroškov stečajnega postopka ter plačilo davka na promet nepremičnin pri FURS-u, saj prenos nepremičnine na upnika šteje za prodajo (torej unovčenje) nepremičnine. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo upraviteljev predlog za odmero nagrade, pa še tega ne v celoti, saj je upravitelj predlagal odmero nagrade v znesku 18.004,76 EUR. Odločitev o zavrnitvi njegovega predloga je v izrecnem nasprotju z zakonom, pravilnikom in sodno prakso. Ne obstoji ne sodna praksa ne zakonodajna podlaga, na podlagi katere izročitev stečajne mase upniku v prvotni obliki ne predstavlja unovčenja stečajne mase. Zakonodaja pa plačilo nagrade za unovčenje in delitev stečajne mase izrecno predvideva v primeru, da upniki prevzamejo stečajno maso v poplačilo v prvotni obliki stečajne mase. Tudi družbenik družbe v stečaju je dejansko upnik in je pridobil premoženje. S tem ko je upravitelj sledil predlogu družbenika, je tudi poskrbel, da ni povzročal nepotrebnih stroškov stečaja. Po sami vsebini je opravil delitev stečajne mase. Obrazložitev je v nasprotju s sklepom o končni razdelitvi, ki ga je sodišče izdalo istega dne. Glede na stališče sodišča prve stopnje je vsakršno delo upravitelja nepotrebno. Kljub temu pa je upravitelj disciplinsko, kazensko in odškodninsko odgovoren za kvaliteto opravljenega dela, pri čemer je škoda, ki lahko nastane, vedno enaka vrednosti stečajne mase, o delitvi katere vlaga predloge upravitelj. Predvidena je tudi taksa za delitev stečajne mase. Sodišče naj stroške sestave pritožbe upošteva kot stroške stečajnega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V stečajnem postopku je upravitelj upravičen (med drugim) do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka četrtega odstavka 103. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V času vložitve predloga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev je Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen – Pravilnik, v 7. členu določal nadomestilo v prvem odstavku po preglednici, v drugem odstavku pa je določil, da je osnova za izračun nadomestila višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.

5. Sodišče prve stopnje je predlog upravitelja za odmero nagrade zavrnilo, ker upravitelju pripada nagrada od tistega dela unovčenega premoženja, ki se razdeli med upnike, torej le v primeru, ko je prišlo do unovčenja in razdelitve stečajne mase. Nadalje je navedlo, da v tem postopku ni prišlo ne do unovčenja ne do razdelitve stečajne mase, saj ni bilo prijavljene nobene terjatve in bo prišlo le do prenosa nepremičnine na edinega družbenika izbrisane pravne osebe, kar pa bo naredilo sodišče s sklepom.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno stečajni postopek voditi v korist upnikov in se stečajne mase ne sme pretirano obremenjevati s stroški, je pravilen in s tem se sicer strinja tudi pritožnik. Ni sporno, da upravitelj prodaje ni opravil. Gre namreč za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe, katerega začetek je predlagal edini družbenik, ki je hkrati tudi predlagal, da se premoženje izroči njemu. V zadevi ni bila prijavljena nobena terjatev.

7. Dejstvo, da naj v zadevi ne bi bila opravljena razdelitev premoženja, ni pravilno. Upravitelj je namreč predlagal razdelitev premoženja, v zvezi s tem je pripravil tudi načrt razdelitve in končni načrt (končne) razdelitve, sodišče prve stopnje pa je istega dne, kot je izdalo izpodbijani sklep, tudi sklenilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi predloženega končnega načrta končne razdelitve. Zato ne drži, da v zadevi ni bila opravljena razdelitev. Tako kot v vsakem primeru razdelitve je upravitelj pripravil načrt razdelitve in tudi končni načrt razdelitve, o tem pa vedno odloči sodišče s sklepom. V tem primeru se tako sama razdelitev v ničemer ne razlikuje od razdelitev, opravljenih v drugih stečajnih postopkih. Zato ni mogoče trditi, da do razdelitve v tem postopku ne bi prišlo. Taka razdelitev je tudi v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, po katerem se premoženje družbenikom razdeli s sklepom o končni razdelitvi.

8. Kljub temu, da se v tem postopku prodaja premoženja sploh ni opravljala, pa se višje sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da upravitelju ne pripada za opravljeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja nikakršna nagrada. Že Vrhovno sodišče je v sklepu III Ips 50/2012 z dne 22. 1. 2013 razložilo, da je postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase treba šteti za enoten postopek, ki je običajno res razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki; kadar pa premoženja ni mogoče prodati, se ga lahko pod določenimi pogoji izroči upniku. V nadaljevanju je še navedlo, da je stališče, da upravitelju v primeru, ko pride do izročitve neunovčenega premoženja upniku, v nobenem primeru ne pripada nadomestilo, zmotno.

9. V zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče, je šlo za primer, ko se je upraviteljica zelo trudila za prodajo premoženja, vendar pa se premoženja ni dalo unovčiti, zato je bilo razdeljeno upnikom. Čeprav v obravnavani zadevi upravitelj ni opravil nobenih aktivnosti v zvezi s prodajo premoženja, je po oceni višjega sodišča navedena sodna praksa uporabljiva tudi za obravnavano zadevo. Vrhovno sodišče je sicer navedlo, da bi bilo mogoče zagovarjati stališče, da upravitelju v primeru, ko pride do izročitve neunovčenega premoženja upniku, ne pripada nadomestilo iz 7. člena Pravilnika, le v primeru, ko bi prišlo do izročitve premoženja upniku, ne da bi bila prej sploh poskušana njegova prodaja in bi torej upravitelj res ne opravil nobenega dela v zvezi z unovčenjem kot podlago za razdelitev. Vendar pa je v nadaljevanju še navedlo, da bi bilo potrebno v tam obravnavani zadevi še ugotoviti, kakšno delo, ki je osnovna podlaga za nagrado, je opravila upraviteljica; podlaga za odmero tega nadomestila je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve.

10. Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil določeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika, temveč upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča le del tam navedenega zneska.

11. Nagrada za unovčenje in razdelitev, kot je predvidena v 7. členu Pravilnika, predstavlja plačilo za opravljeno delo tako v zvezi s prodajo premoženja kot tudi z razdelitvijo med upnike. V obravnavani zadevi so odpadla vsa opravila, predvidena v zvezi s prodajo premoženja. Tu gre, tudi v najenostavnejših primerih, ko je uspešna že prva prodaja, za oceno, kakšen način prodaje je najprimernejši, pripravo predloga za prodajo, o katerem nato odloči sodišče, po sklepu pa še za razpis javne dražbe oziroma vabilo k dajanju ponudb, da ga objavi sodišče, opravo javne dražbe oziroma pregled prispelih ponudb ter odločitev o najboljši ponudbi, morebitne preveritve kupca, sestave pogodbe in posredovanje le-te kupcu, pripravo predlogov za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe in za izročitev nepremičnin kupcu. Pri razdelitvi premoženja pa je treba pripraviti poleg načrta razdelitve še posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev (ter morda še ločitvenih in izločitvenih pravic), pripraviti je treba v načrtu razdelitve tudi seznam poplačil. Če so ugovori proti načrtu razdelitve, tudi to vpliva na dodatno delo upravitelja. V obravnavani zadevi je moral od vseh teh opravil upravitelj pripraviti le načrt razdelitve, ki je v primeru razdelitve edinemu družbeniku tudi eden najenostavnejših. Zato višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev, ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 10 % sicer potrebnih opravil. Zato je, tudi glede na zgoraj navedeno stališče Vrhovnega sodišča, upravitelj upravičen do 10 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku.

12. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče še dodaja, da je upravitelju pripadlo tudi nadomestilo za sestavo otvoritvenega poročila (za katerega je potreboval tudi cenitev premoženja, kar je sicer tudi del priprave na prodajo), torej je že prejel plačilo za del opravil, ki jih je moral izvesti. Zato ni mogoče trditi, da bi bilo vse njegovo delo ocenjeno kot nepotrebno in ničvredno.

13. Predlog upravitelja za odmero nadomestila je delno nepopoln. Navedel je le, da naj se mu nadomestilo odmeri po II. točki razpredelnice iz prvega odstavka 7. člena Pravilnika, upoštevaje, da osnova za odmero nagrade znaša 245.800,00 EUR, kolikor znaša likvidacijska vrednost izročenih nepremičnin. Pri tem višje sodišče še ugotavlja, da je upravitelj predlog za odmero nagrade podal v načrtu končne razdelitve z dne 24. 5. 2022 (sprememba Pravilnika je začela veljati od 27. 5. 2022 dalje). Glede na čas vložitve predloga je potrebno nagrado odmeriti po II. postavki prvega odstavka 7. člena Pravilnika (pravilnik, ki se je uporabljal od 27.5.2022 dalje, je nagrado glede na vrednost razdelitvene mase predvidel v III. postavki).

14. Nagrada v skladu s tem določilom bi znašala 12.082,00 EUR (brez DDV). Kako je upravitelj prišel do izračuna nagrade v znesku 14.758,00 EUR, iz njegovega predloga ni razbrati (ta znesek je tudi sicer sodišče prve stopnje zavrnilo v celoti, zato ni mogoče trditi, da bi o njegovem predlogu le delno odločilo). Glede na opravljeno delo je višje sodišče upravitelju priznalo nagrado v znesku 1.208,20 EUR; 22 % DDV od tega zneska znaša 265,80 EUR, skupaj torej 1.474,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 104. člena ZFPPIPP ima upravitelj pravico do izplačila 90 % tega zneska, preostalih 10 % tega nadomestila pa takrat, ko bo sodišču predložil svoje končno poročilo.

15. Glede na navedeno je tako pritožba delno utemeljena, ni pa utemeljena v celoti po višini tega nadomestila, ki upravitelju pripada, zato je višje sodišče delno utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v preostalem delu pa jo je zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Upravitelj je sicer predlagal, da se mu kot strošek stečajnega postopka prizna tudi strošek sestave pritožbe. Vendar pa višje sodišče ocenjuje, da stroški sestave pritožbe po odvetniku niso bili potrebni. Vse potrebno je namreč določeno v ZFPPIPP in Pravilniku, preizkus znanja s tega področja pa je predmet izpita za pridobitev licence za upravitelja. Zato višje sodišče teh stroškov ne ocenjuje za potrebne v skladu s 155. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in stečajne mase oziroma družbenika ne smejo obremenjevati.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.