Jedro

Toženi stranki ni bila vročena niti tožba niti vabilo na narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je namreč pošiljko z vabilom na narok za glavno obravnavo utemeljeno zavrnila, ker ni bila naslovljena nanjo, temveč na drugo pravno osebo. Zato tudi niso bili podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Ker toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za leti 2005 in 2006 v skupnem znesku 479,49 EUR bruto, odvesti davek in tožnici izplačati ustrezni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2010 do plačila, v osmih dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanje. V pritožbi navaja, da A. d.o.o., naslov C., do izdaje izpodbijane sodbe nikoli ni bila stranka tega postopka niti ji ni bila s stani sodišča dana možnost udeležbe v postopku, saj ni prejela tožbe niti morebitnih drugih vlog, niti ni bila vabljena na glavno obravnavo. Sodišče je samovoljno, brez kakršnekoli pravne podlage, spremenilo tožbo ter izdalo sodbo, v kateri je označilo kot toženo stranko povsem drug pravni subjekt kot tisti, ki je naveden s strani tožeče stranke v tožbi. Tožena stranka pojasnjuje, da sta B. d.o.o., in A. d.o.o. (to je pritožnica) dva povsem različna, ločena in samostojna pravna oz. gospodarska subjekta. B. d.o.o. matična št. ... je dne 13. 9. 2012 spremenila firmo in sedež ter se po spremembi nova firma družbe glasi: B.C., d.o.o., naslov D., kar je razvidno iz priloženega zgodovinskega izpisa družbe. Ta družba nikoli ni imela sedeža na naslovu C..

Družba A. d.o.o., naslov C., matična št. ... nikoli ni bila pravni naslednik družbe B. d.o.o., ki še vedno obstaja pod spremenjeno firmo. Zoper A. d.o.o. nikoli ni bil pričet in zaključen postopek prisilne poravnave opr. št. Pnp 190/2007, niti ni bila tožeča stranka v letih 2005 in 2006 pri njej zaposlena, ker je bila tedaj zaposlena pri družbi B. d.o.o.. Tožena stranka tožeči stranki ničesar ne dolguje, saj tožeča stranka v letih 2005 in 2006 pri njej ni bila zaposlena, kar izhaja tudi iz tožničine delovne knjižice, sklep o prisilni poravnavi opr. št. Pnp 190/2007 pa se ne nanaša na toženo stranko, je pa vpisan pri družbi B.C., d.o.o., kot izhaja iz izpisa iz AJPES-a. Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s 187. členom ZPP, poleg tega pa je odločilo mimo postavljenega zahtevka tožeče stranke. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko je zavrnila pošiljko, ki ni bila naslovljena nanjo, temveč na B. d.o.o., je tožena stranka jasno opozorila sodišče na napako, zato sodišče ni moglo šteti, da ji je bilo vabilo na narok vročeno pravilno, saj je bila pošiljka naslovljena na B. d.o.o., kar ni firma tožene stranke. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zoper toženo stranko zavrne oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka ZPP, ki jo pritožba utemeljeno uveljavlja z navedbami, da ji ni bila dana možnost obravnavanja, saj ji ni bila vročena niti tožba niti vabilo na narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je namreč pošiljko z vabilom na narok za glavno obravnavo dne 16. 4. 2013 zavrnila, ker ni bila naslovljena nanjo, temveč na B. d.o.o.. To potrjujejo podatki v spisu, in sicer dopis Pošte Slovenije z dne 10. 4. 2013, o vrnitvi vabila z zapisnikom o poškodovani pošiljki po vročitvi (l. št. 10, 11). S tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pošiljka z vabilom s strani tožene stranke utemeljeno zavrnjena, ker ni bilo naslovljeno nanjo, ampak na drugo pravno osebo, zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka vabljena pravilno in da so bili podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo v njeni odsotnosti.

Pritožba namreč utemeljeno opozarja na napako v zvezi z opredelitvijo tožene stranke in izpostavlja, da ni pravna naslednica B. d.o.o., naslov E., in da sta B. d.o.o. in A. d.o.o., naslov C. dva različna gospodarska subjekta oziroma pravni osebi. To potrjujeta izpiska iz poslovnega registra AJPES, ki ju je predložila sodišču skupaj s pritožbo (B2, B3). Iz vsebine obeh izpiskov tudi izhaja, da sta sklep o začetku postopka prisilne poravnave opr. št. Pnp 190/2007 z dne 11. 2. 2008 in sklep o potrditvi prisilne poravnave z dne 24. 6. 2008 zabeležena pod rubriko „razno“ pri družbi B.C., d.o.o. (prej B d.o.o.), medtem ko iz izpiska za toženo stranko ne izhaja, da bi bila v postopku prisilne poravnave. Pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da tožeča stranka v letih 2005 in 2006 ni bila zaposlena pri njej, ampak pri družbi B. d.o.o., naslov E., saj to izhaja tudi iz fotokopije tožničine delovne knjižice (A1).

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V ponovnem postopku bo potrebno v prvi vrsti ustrezno opredeliti toženo stranko (glede na spremembo firme oziroma statusne spremembe v tožbi označene tožene stranke, do katerih je prišlo po podaji odgovora na tožbo z dne 26. 7. 2010) in nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice.

Odločitev o stroških pritožbe je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).