Jedro

Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega L.F. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Lendavi je s sklepom II K 38744/2018 z dne 3. 3. 2020 razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Lendavi II K 38744/2018 z dne 17. 12. 2019, v delu, ki se nanaša na obdolženega L.F., zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega L.F., ki v pritožbi navaja, da je obdolženec po tehtnem premisleku spoznal, da želi, da se predmetni kazenski postopek konča s kaznijo, ki mu je bila izrečena s sodbo o kaznovalnem nalogu, zaradi česar pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in potrdi pravnomočnost sodbe o kaznovalnem nalogu z dne 17. 12. 2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga državne tožilke izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, s katero je obdolženega L.F. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, obdolženega R.H. pa krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Zoper sodbo o kaznovalnem nalogu je pravočasno po svojem zagovorniku vložil ugovor obdolženi L.F., zaradi česar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sodbo, v delu, ki se nanaša na obdolženega L.F., razveljavilo. V pritožbi zoper takšen sklep pa zagovornik navaja, da si je obdolženec premislil in da želi, da kaznovalni nalog ostane v veljavi.

5. Kljub prizadevanju pritožbe, da kaznovalni nalog ostane v veljavi, pa izpodbijanega sklepa zgolj iz razloga, ker si je obdolženec premislil, ni mogoče razveljaviti. V skladu z drugim odstavkom 445.č člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko obdolženec ali njegov zagovornik zoper kaznovalni nalog vložita ugovor v osmih dneh od vročitve sodbe o kaznovalnem nalogu. Obdolženec lahko že vloženi ugovor umakne do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu, kar v obravnavani zadevi pomeni, da bi obdolženec lahko ugovor umaknil do 3. 3. 2020, ko je torej prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu.

6. Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.

7. Pritožbene navedbe v smeri, da naj pritožbeno sodišče izrečeno denarno kazen nadomesti z delom v splošno korist, pa ob obrazloženem ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka.

8. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je bilo potrebno pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Upoštevaje premoženjske razmere obdolženca je pritožbeno sodišče obdolženca, v kolikor bo zanj kasneje nastala taksna obveznost, oprostilo plačila sodne takse. Odločitev temelji na četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.