Jedro

Z dnem,ko je bila gospodarska družba X d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, je izgubila sposobnost biti stranka v postopku. Osebi, ki sta ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku prevzeli obveznost plačila vseh obveznosti družbe, nista pravna naslednika družbe v procesnem smislu. Do nasledstva v procesnopravnem razmerju ni prišlo. Zato ni pravilno pozivanje oseb, ki sicer odgovarjata za obveznosti družbe v materialnem razmerju, da prevzameta pravdo na strani tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se tožba zavrže. Tožena stranka je pritožnikoma dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 22.500,00 SIT.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen z dnem 12.5.1998, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo s sklepom z dne 15.1.1999, opr. št. P 457/93, nadaljuje. Pozvalo je S. in B. A., da kot pravna naslednika tožeče stranke prevzameta pravdo na strani tožeče stranke.

Proti temu sklepu sta se pritožila S. in B. A. iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da je iz izpisa iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju na dan 17.6.1998 razvidno, da je tožeča stranka V. d.o.o., kot pravna oseba dne 11.5.1998 prenehala z izbrisom iz sodnega registra. Ker je pravna oseba prenehala, pritožitelja S. in B. A. nista pravna naslednika tožeče stranke, glede na status prenehanja. Prevzem obveznosti plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe s strani pritožiteljev ima obligacijsko pravno naravo in nima prav nobene zveze z domnevnim pravnim nasledstvom tožeče stranke, ki ga zaradi prenehanja tožeče stranke sploh ni. Zato pritožitelja ne moreta biti pozvana, da bi prevzela pravdo na strani tožeče stranke, saj se ta zaradi prenehanja pravne osebe ne more nadaljevati. Po mnenju pritožnikov je sodišče prve stopnje zato kršilo materialno pravo, ko je napačno presodilo pomen izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra dne 11.5.1998, storilo pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v nasprotju z določilom 1. odstavka 215. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) pozvalo pritožitelja kot pravna naslednika pravne osebe, čeprav to nista, ker je pravna oseba prenehala.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izpisa iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju z dne 17.6.1998 pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka - gospodarska družba V. d.o.o., z dnem 11.5.1998 prenehala obstajati, saj je bila s tem dnem izbrisana iz sodnega registra. Pravilno je tudi ugotovilo, da je iz izpisa iz sodnega registra razvidno, da sta S. in B. A. prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo, ko je S. in B. A. štelo za pravna naslednika tožeče stranke. Tožeča stranka V. d.o.o. je namreč pravna oseba (1. odstavek 2. člena Zakona o gospodarskih družbah; v nadaljevanju ZGD), z lastno subjektiviteto. Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register (1. odstavek 3. člena ZGD) in s tem hkrati sposobnost biti stranka v postopku. Družba pa s tem, ko je iz sodnega registra izbrisana, izgubi lastnost pravne osebe in s tem tudi sposobnost biti stranka. Tako je tožeča stranka z dnem 11.5.1998, ko je bila izbrisana iz sodnega registra, izgubila lastnost pravne osebe in s tem tudi sposobnost biti stranka v postopku. Ker je družba z izbrisom prenehala, v procesnopravnem smislu nima pravnega naslednika. Do nasledstva v procesno razmerje torej ni prišlo. Prišlo je le do sukcesije v materialnopravno razmerje s tem, ko sta S. in B. A. prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Vendar to v obravnavani zadevi ni več relevantno. Odločilnega pomena je namreč dejstvo, da je tožeča stranka z izbrisom iz registra izgubila lastnost pravne osebe in s tem tudi sposobnost biti stranka, kar je procesna predpostavka, to je predpostavka dopustnosti tožbe, obravnave in sodbe, hkrati pa tudi predpostavka za procesna dejanja (1. odstavek 77. člena ZPP/77). Sodišče prve stopnje bi zato moralo, ko je ugotovilo, da je tožeča stranka izgubila sposobnost biti stranka, te pomanjkljivosti pa ni moč odpraviti, tožbo zavreči (5. odstavek 83. člena ZPP/77). Ker tega ni storilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, saj se je postopka od izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra dalje udeleževal kot tožnik nekdo, ki ne more biti pravdna stranka. Glede na to, da je družba V. d.o.o. prenehala obstajati in da pravnega naslednika v procesnopravno razmerje strank ni, se tudi niso stekli pogoji za prekinitev postopka, ko je bilo obenem že znano, da pravnih naslednikov družba nima in da nadaljevanje pravdnega postopka ne bo možno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi obeh pritožnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in tožbo zavrglo (3. odstavek 369. člena v zvezi s 381. členom ZPP/77).

Ker sta pritožnika s pritožbo uspela, jima je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 22.500,00 SIT. Ti stroški predstavljajo stroške za sestavo pritožbe v znesku 18.000,00 SIT (200 točk X 90,00 SIT) in stroške za pregled drugostopnega sklepa in obvestilo stranki v znesku 4.500,00 SIT (50 točk X 90,00 SIT). Strošek takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki sta ga pritožnika prav tako priglasila, pa pritožbeno sodišče ni priznalo, saj taksa za pritožbo zoper izpodbijani sklep v Zakonu o sodnih taksah sploh ni predvidena.