Jedro

Presoja utemeljenosti odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi, zato se v tej fazi postopka ne presoja, ali je toženka imela dovolj časa, da je preizkusila delovne sposobnosti tožnika in ali je tožnik od 11. 11. do 15. 11. 2024 sploh opravljal delo, katerega bi toženka lahko ocenjevala.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka izdaje začasne odredbe.

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Izpostavlja, da odločitev temelji le na eni listini, odpovedi, sodišče pa se ni opredelilo do ostalih listin in dejstva, da toženka ni podala ocene poskusnega dela. Oceno naj bi podala na podlagi izobraževalnega programa po izvedbi izpita dne 15. 11. 2024. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedbe, da je bila tožniku vročena odpoved z dne 15. 6. 2024 in da je v odpovedi navedeno, da je opravljal poskusno delo do 6. 6. 2024, kar ne drži, saj se je zaposlil dne 12. 11. 2024 (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Napačna je tudi ugotovitev, da ni izkazal, da je začasna odredba nujno potrebna. Dokazal je, da je ostal brez zaposlitve in sredstev za preživljanje. Za pridobitev delovnega dovoljenja in vrnitev v BiH je porabil vsa privarčevana sredstva, zato je škoda, ki mu nastaja, težko nadomestljiva. Predlaga razveljavitev sklepa in izdajo začasne odredbe oziroma vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti očitane kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, kadar pride do napake pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov, sodišče prve stopnje pa je pravilno povzelo vsebino odpovedi, vključno z očitno pomotoma navedenim datumom.

6.Tožnik s tožbo izpodbija podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Istočasno je sodišču prve stopnje predlagal, da izda začasno odredbo, s katero bi toženki naložilo, da mora plačevati nadomestilo plače do odločitve o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pravilno ugotovilo, da za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen že prvi pogoj, to je verjetnost obstoja terjatve, zato je predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.

7.Tožnik je verjetnost obstoja terjatve utemeljeval z navedbami, da je s toženko pogodbo o zaposlitvi podpisal 11. 11. 2024 in tega dne že nastopil delo. Od 12. 11. do 14. 11. 2024 je spoznaval delovni proces in se izobraževal glede dela s stroji po izobraževalnem programu. V petek 15. 11. 2024 bi moral imeti zaključni izpit, vendar so ga tega dne poklicali v kadrovsko službo in želeli, da poda odpoved. Ker je to zavrnil, so mu tega dne vročili odpoved in odredbo za čakanje na delo doma od 16. 11. do 22. 11. 2024, ocene pa naj ne bi prejel. Navajal je, da v treh dneh, ko se je izobraževal in dela še ni opravljal samostojno, toženka ni mogla ugotoviti, ali je ustrezen za delo. V času, ko se delavec izobražuje in šele spoznava delovni proces, se ga niti ne bi smelo ocenjevati. Zatrjeval je še, da se mu dejansko očita kršitve delovnih obveznosti, odpoved pa naj bi bila nezakonita tudi zato, ker mu toženka dne 15. 6. 2024 odpovedi še ni mogla podati.

8.Glede na jasne navedbe, da je tožnik pričel z delom 11. 11. 2024, odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prejel dne 15. 11. 2024, je za presojo verjetnosti obstoja tožnikove terjatve nepomembno, da je v odpovedi naveden napačen datum (odpoved je datirana na 15. 6. 2024, navedeno je tudi, da je poskusno delo opravljal do 6. 6. 2024).

9.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka ustrezno obrazložila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešnega poskusnega dela in s tem izpolnila svoje obveznosti po drugem odstavku 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Iz odpovedi izhaja, da tožnik v času poskusnega dela ni pokazal primernega odnosa do sodelavcev, na uvajanje je prišel nepripravljen, ni upošteval navodil ter ni izkazal volje in interesa za opravljanje dela po navodilih in pravilih, čeprav je bil z njim vmes opravljen razgovor, zato poskusnega dela ni uspešno opravil. S tem, ko je sodišče prve stopnje povzelo vsebino izpodbijane odpovedi, iz katere izhajajo razlogi za podano negativno oceno poskusnega dela, se je posredno opredelilo tudi do navedb tožnika o tem, da ni prejel ocene poskusnega dela.

10.Presoja utemeljenosti odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi, zato se v tej fazi postopka ne presoja, ali je toženka imela dovolj časa, da je preizkusila delovne sposobnosti tožnika in ali je tožnik od 11. 11. do 15. 11. 2024 sploh opravljal delo, katerega bi toženka lahko ocenjevala.

11.Sodišče prve stopnje se v okviru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni bilo dolžno opredeliti do vseh listin v spisu. Že na podlagi tožnikovih trditev in predložene odpovedi je pravilno ugotovilo, da terjatev ni verjetno izkazana.

12.Ker je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da terjatev tožnika ni verjetno izkazana, ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, zato so pritožbene navedbe glede obstoja ostalih predpostavk nebistvene in jih pritožbeno sodišče ne presoja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza: