22. 1. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, ki jo zastopata predsednik uprave mag. Jože Lenič in član uprave Milan Tomaževič, na seji dne 22. januarja 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 14. člena Zakona o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Zavarovalnega statističnega standarda 5 - izravnalne rezervacije z dne 7. 6. 1995, ki ga je sprejel Statistični zavarovalni biro, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija drugi odstavek 14. člena Zakona o zavarovalnicah (v nadaljevanju - ZZav) in točko 5.12 Zavarovalnega statističnega standarda 5 - izravnalne rezervacije (v nadaljevanju Standard), ki ga je sprejel Slovenski zavarovalni biro (v nadaljevanju Biro) na skupščini dne 7. 6. 1995. Po mnenju pobudnice Biro ni upravni organ ali nosilec javnih pooblastil, temveč gospodarsko interesno združenje. S tem, ko naj bi Standard na drugačen način urejal dolžnost oblikovanja in način izračuna višine izravnalnih rezervacij, kot je to določal ZZav v 63. do 65. členu, naj bi Biro pri sprejemu Standarda presegel zakonsko pooblastilo. Standard naj tudi ne bi bil objavljen na predpisan način, kot to zahteva 154. člen Ustave. S tem naj bi bilo kršeno ustavno načelo vezanosti upravnih organov na Ustavo in zakon (120. člen Ustave), načelo usklajenosti pravnih aktov (153. člen Ustave) in načelo veljavnosti predpisov in njihovo objavljanje (154. člen Ustave). Pobudnica svoj pravni interes utemeljuje s postopkom inšpiciranja zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja davka od dobička od 1. 1. 1995, ki se vodi pri njej, in se sklicuje na začasno odločbo Davčnega urada z dne 10. 4. 1998.

2.Točka 5.12. Standarda naj bi bila v nasprotju s 63., s 64. in s 65. členom ZZav, ker naj bi na drugačen način urejala način obračunavanja izravnalnih rezervacij, kot je to določeno z ZZav. S tem naj bi Biro ne le določil drugačnih meril od zakonsko predpisanih, temveč naj bi mimo zakonskih določb obveznost oblikovanja izravnalnih rezervacij tudi omejil. Ker naj bi Standard različno od zakonskih določb urejal višino izravnalnih rezervacij, ki vplivajo na višino davčne osnove pobudnice, takšna ureditev po mnenju pobudnice vpliva na njene pravice in obveznosti iz naslova plačila davka na dobiček od pravnih oseb.

Pobudnica izpodbija Standard tudi v delu, ki iz dolžnosti oblikovanja izravnalnih rezervacij izključuje tisto zavarovalno vrsto (zavarovalna vrsta 10/1), ki se uvršča med zavarovanje lastnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ker naj bi za tako izključitev ne obstajala pravna podlaga v ZZav. Pobudnica predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe ZZav in Standarda.

3.Državni zbor v odgovoru z dne 14. 6. 2002 navaja, da Standard ni predpis, temveč tehnični standard, ki ureja področje statistične obdelave podatkov, zato naj ne bi šlo za tak poseg v pravice pobudnice, za katerega bi Ustava zahtevala, da se lahko ureja le z zakonom; torej tudi objava v Uradnem listu ni potrebna.

4.Vlada v mnenju z dne 21. 3. 2002 navaja, da Standard ni predpis, temveč akt strokovnih pravil za interpretacijo zavarovalnih načel. S Standardom naj bi se le interpretirala zavarovalna načela glede zajemanja statističnih in računovodskih podatkov za oblikovanje zavarovalno-tehničnih (izravnalnih) rezervacij. V zvezi z zavarovalno vrsto 10/1 pa Vlada navaja, da so bile zavarovalne premije za to vrsto do leta 1999 določene administrativno, zato niso odražale prave vrednosti zavarovalne nevarnosti, in torej niso odražale pravilnega nihanja v velikosti in številu škod, ki so osnova za oblikovanje izravnalnih rezervacij. Ker naj bi škode iz te zavarovalne vrste ves čas presegale znesek vplačanih premij, naj bi zavarnica v tej zavarovalni vrsti povečevala izgubo, oziroma naj bi to izgubo pokrivala iz dobička drugih zavarovalnih vrst, kar naj bi posledično privedlo do tega, da naj bi zavarovalnice na ta način zniževale izkazani dobiček.

B.

5.ZZav je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000 - ZZavar). Po 47. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče presoja tudi ustavnost predpisov, ki so med postopkom prenehali veljati, če posledice njihove nezakonitosti oziroma protiustavnosti niso bile odpravljene. Iz navedb pobudnice izhaja, je bil pri pobudnici uveden postopek inšpiciranja glede obračunavanja davka od dobička pravnih oseb od 1. 1. 1995 dalje. Davčni organ naj bi ugotovil, da pobudnica pri oblikovanju izravnalnih rezervacij ni upoštevala izpodbijanega Standarda, kar naj bi privedlo do drugačne višine izravnalnih rezervacij, s tem pa tudi davčne osnove kot podlage za obračun davka od dobička pravnih oseb. Škodljive posledice, ki bi pobudnici nastale z odločbo, oprto na izpodbijani Standard, je torej z odločitvami, kakršne ima Ustavno sodišče na voljo po 47. členu v zvezi s 45. členom ZUstS (ugotovitvena odločba z učinkom razveljavitve oziroma odprave), mogoče odpraviti. Zato prenehanje veljavnosti izpodbijanega akta ne predstavlja procesne ovire za presojo, ali sta ZZav in Standard v skladu z Ustavo, ob pogoju, da so izpolnjene tudi druge procesne predpostavke v skladu z ZUstS.

6.Pobudnica samega zakonskega pooblastila ne izpodbija in tudi ne pojasni, v čem naj bi bil drugi odstavek 14. člena ZZav v nasprotju z Ustavo. Po vsebini izpodbija le prekoračitev pooblastila Biroja, ki naj bi se odražalo v sprejetem Standardu, ne pa temelja, ki je bil podlaga za njegovo izdajo. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

7.Na podlagi 24. člena ZUstS lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

8.Članica Biroja, katerega pravni naslednik je Slovensko zavarovalno združenje, GIZ (v nadaljevanju Združenje), je pobudnica od 15. 2. 1992. Pobudnica ni izkazala, da bi na skupščini Biroja glasovala proti sprejetemu Standardu. Na izpodbijani Standard so se sklicevali tudi notranji akti pobudnice, saj je v letu 1995 veljal pri pobudnici Pravilnik o oblikovanju sredstev izravnalnih rezervacij, ki ga je pristojni organ pobudnice sprejel 22. 3. 1995. Pobudnica se je torej pri ugotavljanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij sama zavezala k spoštovanju uporabe izpodbijanega Standarda. Zgolj dejstvo, da je Standard po inšpekcijskem pregledu davčnega organa za pobudnico postal neugoden, pobudnici še ne daje pravnega interesa za izpodbijanje Standarda. Pobudnica ima kot članica Združenja možnost, da predlaga spremembo Standarda.

9.Ker pobudnica pravnega interesa ni izkazala, se Ustavnemu sodišču v tem primeru ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je Standard predpis, temveč je pobudo v tem delu zavrglo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger. Drugo točko izreka je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnica Krisper Kramberger.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj