Jedro

Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar je treba izhajati iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Le če je listina pripeta kot priloga, je v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog zavržen.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma povzema razloge sodišča. Obrazložitev sodišča je protispisna, sodna praksa, na katero se sklicuje pa celo potrjuje pravilnost njegovega ravnanja. Iz izpisa o oddani vlogi, ki je dostopen na podportalu eZK je razvidno, da je predlagatelj ugovor z dne 10.5.2023 vložil kot "procesno dejanje", vse ostale priloge pa kot "priloge" in te tudi določno opredelil, saj so vsebovale naslov oziroma vrsto listin in njihov datum. Drugih možnosti za označbo teh prilog v zemljiškoknjižnem predlogu (kot npr. označba z navedbo "listina, ki se vključi v zbirko listin", na katero se sklicuje sodišče v izpodbijanem sklepu) ni bilo in predlagatelj še danes ne ve, kje je ta označba, ki jo zahteva sodišče. Te označbe podportal eZK ne omogoča, vsaj ne v eZK postopku, v katerem se je elektronski predlog vodil. Ker sodišče niti ne trdi, da je postopek vodil v napačnem eZK postopku, predlagatelj druge možnosti od te, ki jo je uporabil, ni imel. Sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče, ne temelji ne na isti ne na podobni dejanski podlagi. Stališče sodišča je preveč formalistično in tehnično, saj posega v njegove pravice. Sklicuje na četrti odstavek 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki jasno določa, da v primeru, ko k predlogu niso priložene "v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom tega zakona, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene", se ta pomanjkljivost lahko odpravi s tem, da predlagatelj "k ugovoru priloži listine, ki bi morale biti predložene k zemljiškoknjižnemu predlogu", kar je predlagatelj v predmetni zadevi tudi storil. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in dovoli predlagano zaznambo izbrisne tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je v tej zadevi vložil predlog za zaznambo izbrisne tožbe. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je predlog zavrgla, ker k predlogu kot listina, ki je podlaga vpisu, ni bila priložena izbrisna tožba, temveč le potrdilo sodišča o njeni vložitvi. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče njeno odločitev potrdilo. Ugotovilo je sicer, da je k ugovoru priložil tožbo in njene kasnejše popravke, da pa je predlog vseeno formalno pomanjkljiv (nepopoln), saj le teh ni pripel kot elektronsko priponko, tako da bi se lahko vključile v zbirko listin. Pritožba tako stališče prvostopenjskega sodišča neutemeljeno napada.

5. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je navedba listin, ki so podlaga za zahtevani vpis (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1) obligatorna sestavina predloga. Za predlagatelja ni sporno, da k predlogu ni predložil tožbe, ki je podlaga zahtevanega vpisa. Zmotno pa je njegovo prepričanje, da je z vložitvijo ugovora, ki mu je priložil listino brez njenega pripetja kot elektronske priponke, navedeno formalno pomanjkljivost odpravil. Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, kot je konkreten, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar pa je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Sodišče je razumljivo in izčrpno ter s pravilnimi argumenti pojasnilo, zakaj je predlog brez pripetja listin, ki se prilagajo, šteti kot nepopoln. Le če je listina pripeta kot priloga, je namreč v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu. S tem v zvezi se je sodišče utemeljeno oprlo na relevantno sodno prakso1, ki je objavljena.

6. Pritožbeno stališče, da elektronska aplikacija ne omogoča pripetja listin, ne drži. Iz k pritožbi predloženega vpogleda v izpis iz podportala eZK, na kakšen način je bil v konkretnem primeru izveden vnos dokumentov, priloženih k ugovoru, je razvidno, da ni bilo pravilno izvedeno pripenjanje prilog. Odvetnik bi moral v drugem koraku, po tem, ko je kot vrsto vloge izbral ugovor, pripenjanje prilog izvesti preko procesnega dejanja (in ne preko priloge), ki omogoča pripenjanje prilog kot listin, ki so podlaga vpisu (tako se glasi tudi rubrika).

7. Formalne in tehnične zahteve pri vlaganju elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov niso pretirane z vidika varstva pravic strank, kar jasno izhaja iz varoval, ki jih je povzelo že prvostopenjsko sodišče (zakonska zahteva, da predloge vlagajo strokovnjaki, jasna navodila o načinu vlaganja elektronskih vlog, interaktivna storitev pomoči uporabnikom, možnost ponovne vložitve predloga).

8. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Objavljene so vse tri odločbe: CDn 81/2019, CDn 45/2019 in CDn 115/2023.