27. 3. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Drofenika, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Šebenik, d. o. o., Ljubljana, na seji 27. marca 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 107. in 175. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), kolikor se nanašata na zemljišča s parcelnimi številkami 1022/9, 1023/2, 1025 in 1026, vsa k. o. Oltra, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 107. in 175. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju Odlok), kolikor se nanašata na zemljišča s parcelnimi številkami 1022/9, 1023/2, 1025 in 1026, vsa k. o. Oltra (v nadaljevanju zemljišča). V skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-327/20 z dne 20. 1. 2022 (Uradni list RS, št. 20/22) je pobudo vložil v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper Odlok, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2). Pobudnik zatrjuje neskladje z 2., 33. in 69. členom Ustave, 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter 22. in 23. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – ZSZ). Navaja, da je lastnik zemljišč, ki so bila pred sprejetjem oziroma uveljavitvijo Odloka v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo v večjem deležu primerna za gradnjo (kot stavbna zemljišča). V skladu z Odlokom naj bi se povečala površina zemljišč, ki je po namenski rabi določena kot kmetijsko zemljišče, s čimer se pobudnik ne strinja. Za gradnjo naj bi bilo zdaj primernih 84 m², prej pa 698 m² zemljišč. Zemljišča naj bi bila razvrednotena. Pobudnik naj bi bil dejansko razlaščen, pri čemer pogoji za razlastitev naj ne bi bili podani. Odlok naj bi posegal v pričakovano pravico pobudnika, da bi lahko pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo na stavbnem zemljišču. Občina Ankaran (v nadaljevanju Občina) naj ne bi izvedla testa sorazmernosti ter ustrezne presoje gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastninske pravice. Pobudnik tudi trdi, da Občina ni spoštovala načela varstva zaupanja v pravo.

2.Občina je odgovorila na pobudo. Navedbe pobudnika zavrača. Navaja, da je pobudnik v dosedanjem postopku v upravnem sporu izpodbijal le 175. člen Odloka, ki v njegove pravice ne posega, širjenje pobude na druge določbe Odloka pa je prepozno glede na rok za vložitev pobude, kot ga določa tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Očitki o tem, da Občina naj ne bi izvedla tehtanja med javnim in zasebnim interesom, naj ne bi držali. Občina naj bi se opredelila do pripomb pobudnika in njegova navedba, da naj bi mu ostalo le 84 m² zazidljivih zemljišč, naj ne bi držala. Po trditvah Občine je bila nesprejemljiva prejšnja ureditev, po kateri je polovica njenega ozemlja spadala med stavbna zemljišča. V konkretnem primeru naj bi pobudniku ostalo dovolj stavbnih zemljišč. Občina Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo zavrže oziroma zavrne.

3.Pobudnik se je opredelil do odgovora Občine. Njenim navedbam nasprotuje in vztraja pri svojih očitkih. Dodaja, da je že v upravnem sporu predlagal odpravo Odloka tudi v delih, ki so v zvezi z njegovim 175. členom.

4.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo ugovora Občine o domnevnem širjenju vsebine pobude v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena ZUstS in tudi ne v ugotavljanje obstoja procesnih predpostavk za obravnavo pobude.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik