Jedro

Tožeča stranka je svoj prvotni zahtevek skrčila na znesek, s katerim je zoper prvo toženko v celoti uspela. Od tedaj dalje je torej njen uspeh zoper prvo toženko 100 %, pa tudi druga toženka in tretji toženec sta imela od tedaj dalje nižje tiste stroške, ki se odmerjajo od vrednosti tožbenega zahtevka (stroški zastopanja, sodne takse). To pa pomeni, da je treba stroške strank, povezane s posameznimi pravdnimi dejanji odmeriti od zneska, ki je v času oprave dejanja predstavljal uspeh stranke v pravdi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je dolžna prva toženka povrniti tožeči stranki 83.036,00 SIT, tožeča stranka pa drugi toženki in tretjemu tožencu skupaj 77.549,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora prva toženka plačati tožeči stranki 75.832,70 SIT z zamudnimi obrestmi od 18.3.1994 dalje do plačila (1. tč. izreka). Enak tožbeni zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca je zavrnilo (2. tč. izreka), o stroških postopka pa odločilo, da je dolžna tožeča stranka povrniti prvi toženki 60.265,80 SIT, drugi toženki in tretjemu tožencu pa skupno 81.919,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila (3. tč. izreka). S sklepom je končalo postopek za znesek 354.167,30 SIT, za kolikor je bila tožba umaknjena. Zoper sklep o stroških se je tožnik pravočasno pritožil. Meni, da stroškov ni dolžan plačati, saj je v pravdi delno zmagal. Sicer pa nima premoženja in ni zaposlen. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je stroške pravdnih strank odmerilo od prvotno vtoževanega zneska 430.000,00 SIT, tako dobljene stroške priznalo strankam upoštevajoč njihov v odstotkih izražen uspeh v pravdi ter jih nato medsebojno pobotalo. Taka odločitev pa zlasti glede na to, da tožbeni zahtevek po višini ni bil ves čas postopka enak, ni pravilna. Tožeča stranka je resda vložila tožbo. s katero je od toženk zahteval plačilo 430.000,00 SIT, vendar pa je svoj zahtevek z vlogo z dne 2.7.1996 skrčila na 75.832,70 SIT, to pa je znesek, s katerim je zoper prvo toženko v celoti uspela. Od tedaj dalje je torej njen uspeh zoper prvo toženko 100 %, pa tudi druga toženka in tretji toženec sta imela od tedaj dalje nižje tiste stroške, ki se odmerjajo od vrednosti tožbenega zahtevka (stroški zastopanja, sodne takse). To pa pomeni, da je treba stroške strank, povezane s posameznimi pravdnimi dejanji, odmeriti od zneska, ki je v času oprave dejanja predstavljal uspeh stranke v pravdi, t.j. tožeči stranki ves čas od vložitve tožbe do 2.7.1996, ko je bila tožba za ta del umaknjena in je tožeča stranka vztrajala le še pri znesku, s katerim je zoper prvo toženo stranko tudi uspela; drugi toženki in tretjmu tožencu pa do 2.7.1996 od zneska 430.000,00 SIT, od tedaj dalje pa le še od zmanjšanega zneska 75.832,70 SIT. Upoštevajoč tak način obračuna stroškov, odvetniško taksno tarifo pa znašajo 24.100,00 SIT (pretežen del stroškov, ji je namreč nastal po 2.7.1996, saj je do tedaj sodišče opravilo le en narok, od tedaj do izdaje sodbe pa še štiri), stroški druge toženke in tretjega toženca pa 77.549,00 SIT. Po pobotanju stroškov tožnika in prve toženke tako prva toženka dolguje tožniku še 83.036,00 SIT pravdnih stroškov, tožnik pa drugi toženki in tretjemu tožencu skupaj še 77.549,00 SIT. V navedenem obsegu je torej sodišče prve stopnje pritožbi tožnika ugodilo in sklep o stroških sodišča prve stopnje, vsebovan v sodbi (1. odst. 167. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77) spremenilo, kot je razvidno iz izreka (2. tč. 380. čl. ZPP/77).