Jedro

Držijo upnikove navedbe, da je glede na določila 2. odst. tarifne številke 1 Taksne tarife v zvezi s 5. odst. tar. št. 1 takso za predlog za izvršbo v celoti poravnal, vendar pa je glede na pojasnilo f) k tarifni številki 2 upnik dolžan ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi takso za sklep o tem predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnik kot taksni zavezanec ni pravočasno plačal manjkajoče sodne takse za izvršilni predlog in skle v znesku 12.150,00 SIT. Zaradi tega je dolžan plačati še kazensko takso v znesku 6.075,00 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 18.225,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks. Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da bi glede na vrednost spornega predmeta 898.277,60 SIT, kar znaša 60.000 taksnih točk, moral plačati takso za gospodarsko izvršbo v višini 900 točk, to je 13.500,00 SIT. Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo plačal takso v višini 12.150,00 SIT, dne 4.2.2000 pa je doplačal še 4.200,00 SIT, skupaj 16.350,00 SIT, torej je plačal več, kot je bil dolžan. Pritožba ni utemeljena. Držijo upnikove navedbe, da je glede na določila 2. odst. tarifne številke 1 Taksne tarife v zvezi s 5. odst. tar. št. 1 takso za predlog za izvršbo v celoti poravnal, vendar pa je glede na pojasnilo f) k tarifni številki 2 upnik dolžan ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi takso za sklep o tem predlogu. Taksa za sklep o predlogu za izvršbo v obravnavanem primeru glede na določbe 3. in 6. odst. tar. št. 2 v zvezi s 1. odst. tar. št. 2 in 1. odst. tar. št. 1 znaša enako kot taksa za predlog za izvršbo, torej 900 točk ali 13.500,00 SIT. Ker je upnik nesporno že plačal 14.850,00 SIT na račun sodnih taks ter 1.500,00 SIT na račun taksnega opomina (ki se plačuje poleg sodne takse), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da mora upnik doplačati še 12.150,00 SIT na račun takse za sklep o predlogu za izvršbo. Ker upnik niti ne trdi, da bi zgoraj navedeni znesek plačal, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ga je dolžan plačati, skupaj s kazensko takso kot sankcijo za neplačilo (prim. 29. in 30. čl. Zakona o sodnih taksah). Ker je glede na povedano izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen, je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.