Jedro

V obravnavanem primeru sodišče ne more preizkusiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za spremembo že izdanega gradbenega dovoljenja, ali pa bi moral investitor glede na nastale spremembe pri gradnji zaprositi za novo gradbeno dovoljenje, ker naj bi se z njo spremenil lokacijski pogoji. Tožnik je namreč v postopku (vloga, ki jo je organ prejel 18. 3. 2014) navedel in se pri tem skliceval na grafično prilogo gradbenega dovoljenja z dne 10. 1. 2009, da se spreminja le notranjost objekta, ne pa njegovi horizontalni in vertikalni gabariti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana, izpostave Vič-Rudnik, št. 351-1731/2013-25 z dne 24. 3. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika in A.A. za spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-1842/2008-16 z dne 10. 1. 2009. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je upravni organ na podlagi primerjave med arhivsko dokumentacijo o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. A./2008, maj 2008, in v tem postopku predloženo projektno dokumentacijo ugotovil, da je spremenjen odmik najbolj izpostavljenega dela objekta od parc. št. 1200/82 k.o. ... Ta namesto 2,9 m, kot je bil določen v omenjenem gradbenem dovoljenju iz leta 2009, znaša 1,5 m. Poleg tega je glede na izdano gradbeno dovoljenje objekt investitorjev nadzidan za eno etažo (T), proti meji s parc. št. 1200/84 k.o. ... je k prizidku dozidan del objekta po celotni višini objekta, objekt pa je v pritličju in nadstropju nadzidan tudi proti zemljišču parc. št. 1200/82 k.o. ... Na podlagi navedenega je upravni organ zaradi spremembe lokacijskih in konstrukcijskih elementov, ki vplivajo na varnost objekta in izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev (investitorja za manjši odmik nista predložila soglasij, kot to določa 24. člen Odloka o prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana, v nadaljevanju OPN), zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja zavrnil. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da je sprememba lokacijskih pogojev, določenih v pravnomočnem gradbenem dovoljenju z dne 10. 1. 2009, ovira za spremembo gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 73. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1).

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je organ kršil pravila postopka, saj je o njegovi zahtevi odločil kot o predlogu za izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav je bila v skladu z odločbo gradbenega inšpektorja vložena zahteva za njegovo spremembo. Glede manjšega odmika bi bilo treba uporabiti peti odstavek 24. člena OPN, po katerem je mogoče brez soglasja lastnikov sosednjih parcel na manjšem odmiku graditi, ko se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova stavba. To velja tudi v konkretnem primeru, saj je tožnik le spreminjal in dozidaval že stoječi objekt. Meni, da upravna organa nista natančno preverjala projektne dokumentacije, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, saj je objekt zgrajen znotraj horizontalnih in vertikalnih gabaritov iz pravnomočno izdanega gradbenega dovoljenja in gre v glavnem za spremembo gradnje znotraj teh gabaritov. Glede na to niti novo soglasje sosedov zaradi odmikov ni potrebno. Pojasnjuje še, da je znotraj prostora postavil še eno AB ploščo, etažnost pa naj bi bila skladna z lokacijskimi pogoji. Ker je iz PGD iz leta 2008 razvidno, da se objekt v nadstropjih približa na manj kot 2,9 m sosednji parceli (odmik 2,9 m je bil v gradbenem dovoljenju določen na „suterenu“), sosed pa je k temu dal soglasje, novo soglasje ni potrebno. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

ZGO-1 v drugem odstavku 73. člena določa, da če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem, in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja.

Iz navedenega izhaja, da se morajo spremembe nanašati na objekt, za kakršnega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pri čemer spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Zaradi spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta) je treba namreč ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji so lokacijski podatki opisi oziroma prikazi, s katerimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost itn.

V obravnavanem primeru sodišče ne more preizkusiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za spremembo že izdanega gradbenega dovoljenja, ali pa bi moral investitor glede na nastale spremembe pri gradnji zaprositi za novo gradbeno dovoljenje, ker naj bi se z njo spremenil lokacijski pogoji. Tožnik je namreč v postopku (vloga, ki jo je organ prejel 18. 3. 2014) navedel in se pri tem sklicevali na grafično prilogo gradbenega dovoljenja z dne 10. 1. 2009, da se spreminja le notranjost objekta, ne pa njegovi horizontalni in vertikalni gabariti. Upravni organ se pri ugotavljanju sprememb le posplošeno sklicuje na PGD A./2008, maj 2008 (tega v predloženih upravnih spisih ni), iz katerega naj bi izhajalo, da naj bi bil najbolj izpostavljeni del objekta od parc. št. 1200/82 k.o. ... odmaknjen 2,9 m, torej toliko, kot je bilo določeno v izdanem gradbenem dovoljenju z dne 10. 1. 2009, medtem ko naj bi po projektu iz septembra 2013, predloženem v tem postopku, znašal odmik najbolj izpostavljenega dela objekta 1,5 m, pri čemer v obeh primerih ni jasno niti to, kaj konkretno naj bi „najbolj izpostavljeni del“ sploh bil. Tožnik je namreč v PGD (npr. v dopolnitvi 1 iz novembra 2013 pod točko 0.2 opis dopolnitev) navajal, da so odmiki od sosednjih zemljišč obstoječi, kar naj bi pomenilo, da se ti glede na izdano gradbeno dovoljenje ne spreminjajo. Zato ni mogoč preizkus tožbene trditve (posledično pa ne, ali bi moral tožnik imeti soglasja za manjše odmike), da je bil odmik v dovoljenju iz leta 2009 v razdalji 2,90 m določen le za objekt na „suterenu“, v nadstropju pa je bil že tedaj tak, kot je v projektu za spremembo dovoljenja.

Prav tako prvostopenjski organ ugotavlja, da naj bi bil objekt nadzidan za eno etažo (iz dovoljene P+N v P+1+1T), pri čemer ni jasno, ali se je s tem povečala velikost objekta (lokacijski pogoj). Tožnik namreč trdi (in je to tudi v že omenjeni vlogi), da se vertikalni gabarit ni spremenil. Nedoločna je tudi „dozidava prizidka“ (prizidek je bil predmet gradbenega dovoljenja – op. sodišča), ki je po ugotovitvah organa v gradbenem dovoljenju iz leta 2009 ni. Iz obrazložitve namreč ni razvidno, ali je k prizidku iz gradbenega dovoljenja dozidan nov objekt ali pa gre za to, da je načrtovan večji prizidek, kot je bil dovoljen z gradbenim dovoljenjem. Predvsem pa sodišče po pregledu upravnih spisov in na podlagi v postopku predložene projektne dokumentacije iz julija 2013, čistopisa iz septembra 2013 ter nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev (dopolnitev 1 iz novembra 2013, dopolnitev 2 iz decembra 2013 ter ponovno vodilne mape iz januarja 2014) meni, da tovrstno dopolnjevanje brez čistopisa projekta (kot rečeno, se organ sklicuje na verzijo iz septembra 2013) onemogoča jasno in nedvoumno ugotovitev, kakšno spremembo je tožnik sploh zahteval oziroma v čem (katerem delu izreka) naj se gradbeno dovoljenje z dne 10. 1. 2009 sploh spremeni. Šele to bi omogočalo presojo, ali se je mogoče z novo odločbo, ki bo deloma nadomestila gradbeno dovoljenje, omejiti le na predlagane spremembe, ali pa so te take, da je zanje potrebno novo gradbeno dovoljenje.

Za vodenje tega postopka je nepomembna inšpekcijska odločba z dne 14. 6. 2013, ki je bila tožniku izdana zaradi neskladne gradnje. Upravni organ mora namreč v tem postopku ugotoviti le, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja v predlaganem obsegu. Za to stanje objekta v naravi ni relevantno. Ali morebiti spremenjeno gradbeno dovoljenje skupaj z osnovnim gradbenim dovoljenjem zadošča za ugotovitev, da je gradnja skladna z izdanimi dovoljenji, pa bo presojal gradbeni inšpektor.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). V njem bo moral pozvati investitorja, naj jasno in nedvoumno navedeta, v čem naj se spremeni izdano gradbeno dovoljenje in v katerem delu oz. v čem se spreminja PGD iz leta 2008. Navedeno iz omenjenih dopolnitev projekta ni razvidno, saj je v njih uporabljena terminologija „obstoječi stanovanjski objekt“ in „rekonstrukcija“ (zanjo pa je treba imeti novo gradbeno dovoljenje), kar dopušča celo razumevanje, da je predlagana rekonstrukcija objekta, katerega gradnja je bila predmet gradbenega dovoljenja iz leta 2009. Ker je tožnik s tožbo uspel, mu bo sodna taksa v zvezi z vloženo tožbo v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Drugih stroškov, ki bi jih sodišče lahko naložilo toženki v plačilo, pa v tožbi ni priglasil.