Jedro

Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Toženka je kot upnica dolžnika B. P. (moža tožnice) dne 26. 4. 2000 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani podala predlog za zavarovanje terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovem stanovanju v Ljubljani. Sodišče je takšno zavarovanje dovolilo. Tožnica je vložila izločitveno tožbo, s katero je uveljavljala, da zavarovanje toženkine terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na prej omenjenem stanovanju na podlagi sodne odločbe, ni dopustno. Zatrjevala je, da lastninska pravica na stanovanju predstavlja skupno premoženje in da je njen delež na njem najmanj 8/10. 2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da zavarovanje toženkine terjatve v znesku 31.111,21 EUR (prej 7.455.490,50 SIT) s pripadki, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 2000/00794 z dne 15. 5. 2000, na stanovanju v Ljubljani, z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu tožnice do ene polovice na nepremičnini, ni dopustno. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pravdnega postopka.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Sodbo pritožbenega sodišča tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč. Opozarja, da ne drži, kot navaja višje sodišče, da za svojo trditev, da je kupnino plačala s sredstvi, ki so jih ji dali starši, ni ponudila dokazov. Navaja razloge, zakaj bi morali nižji sodišči v celoti slediti izpovedbi priče B. P. Stanovanje je bilo plačano iz sredstev njenega posebnega premoženja (z denarjem, ki so ji ga izročili starši kot darilo). Ugovarja višini in obstoju toženkine terjatve do dolžnika B. P. ter zatrjuje, da seznam zaostalih obveznosti po Zakonu o davčnem postopku ne more predstavljati izvršilnega naslova.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je pri odločanju o reviziji vezano na relevantno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člen ZPP ), kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in glede katerega je bil tudi uspešno opravljen preizkus pritožbenega sodišča, zato ni upoštevalo tisti h revizijskih navedb, ki kakorkoli presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb. V sklop neupoštevnih revizijskih navedb spadajo tudi navedbe, s katerimi tožnica graja dokazno oceno nižjih sodišč glede njene izpovedbe in izpovedbe priče B. P. ter v postopku prebranih listin. Nižji sodišči sta obrazloženo pojasnili, zakaj štejeta, da ni dokazano, da je tožnica denar za nakup stanovanja prejela kot darilo od svojih staršev. Pri tem sta se oprli na dokaze, ki jih tožnica izpostavlja v reviziji (prodajna pogodba, aneks k prodajni pogodbi, izpovedbi tožnice in B. P.). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni utemeljen.

8. Ugovor oziroma tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitvena tožba ) je sredstvo, ki ga ima po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl., v nadaljevanju ZIZ) na razpolago oseba, ki vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.(1) Za kaj takega tudi nima pravno relevantnega interesa.

9. Ker je bilo tudi materialno pravo glede na ugotovitve nižjih sodišč pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 603/2006, II Ips 220/2006, itd. ter Rijavec, V.; Civilno izvršilno pravo, str. 215.