Jedro

Tožnik je v konkretnem primeru prekoračil obseg dodeljene BPP, saj mu je bila le-ta dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, listine, ki jih je priložil k svojemu predlogu za odmero nagrade in potrebnih izdatkov, pa se nanašajo na nepravdni postopek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 3691/2013 z dne 13. 7. 2016, odločila, da se predlog odvetnika A.A. za priznanje nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), po napotnici Bpp 3691/2013 z dne 8. 4. 2014 na podlagi njegovega stroškovnega predloga z dne 11. 7. 2016, zavrne. V obrazložitvi odločbe je navedla, da je bila upravičenki B.B. dodeljena predmetna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, listine, ki jih je odvetnik priložil svojemu predlogu za odmero nagrade in potrebnih izdatkov, pa se nanašajo na nepravdni postopek, zato priglašena nagrada presega obseg dodeljene BPP. Odvetnik v svojem predlogu za odmero nagrade in priloženih listinah tudi ni izkazal, da bi bila v tej zadevi izdana napotnica za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku in s tem upravičil opravljeno storitev izvajanja BPP v nepravdnem postopku.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je po dodelitvi BPP kot izvajalec BPP ugotovil, da bi bila vložitev tožbe v smeri predodelitve mld. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo ter določitve stikov in preživnine že vnaprej obsojena na propad, saj za vložitev takšne tožbe niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Ugotovil pa je, da obstoji podlaga za spremembo režima stikov med upravičenko in njenim mladoletnim sinom, zaradi česar je tožeča stranka na podlagi izdane odločbe BPP tudi vložila tožbo za spremembo stikov, skladno z dodeljeno pravico upravičenke do BPP. Na podlagi vložene tožbe je Okrožno sodišče v Ljubljani zadevo sicer res obravnavalo v okviru nepravdnega postopka, na kar pa tožeča stranka ni imela prav nobenega vpliva. Kako sodišče obravnava posamezno vlogo pravdne stranke in v okviru kakšnega postopka, je vprašanje, ki ga v vsakem konkretnem primeru sprotno rešuje samo sodišče, saj je sodišče tisto, ki je dolžno po uradni dolžnosti paziti na pravilen potek sodnega postopka. Tožnik nadalje navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča, s katero je v celoti zavrnilo predlog tožnika, tako z vsebinskega vidika kot z vidika uporabe relevantnih določb materialnega prava povsem zgrešena, pri čemer je obrazložitev izpodbijane odločitve dokaj skopa in vsebinsko zelo pavšalna, zato je ni mogoče niti ustrezno preveriti. Izpodbijana odločitev je v nasprotju z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker ta v 26. členu v ničemer ne razlikuje pravice do BPP glede na vrsto samega sodnega postopka (pravdni, nepravdni, izvršilni, ipd.), ampak pozna le različne oblike BPP. Končno tožnik navaja še, da je izpodbijana odločitev sama po sebi v popolnem nasprotju z načelom pravičnosti, ki je eno temeljnih načel ne samo upravnega prava in upravnega postopka, temveč tudi samega pravnega reda v Republiki Sloveniji. Ker je tekom izvajanja storitev zastopanja upravičenke tožnik isti organ obvestil in celo v imenu upravičenke podal predlog za razširitev že odobrene pravice do BPP, kateremu je isti organ dne 16. 3. 2016 celo ugodil z izdajo odločbe št. Bpp 663/2016, s katero je isti organ upravičenki za potrebe sproženega sodnega postopka priznal dodatno izredno BPP v obsegu kritja stroškov samega sodnega postopka (konkretno enega sodnega izvedenca), je bil ta organ seznanjen o naravi samega postopka in poteku le-tega, pa na to ni imel nobenih pripomb ali zadržkov, s katerimi bi bil dolžan nemudoma obvestiti tožečo stranko. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožnika v celoti ugodi in mu prizna nagrado in potrebne izdatke ter toženi stranki naloži dolžnost povrnitve tožnikovih stroškov tega postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Po določbi prvega odstavka 27. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej. Po drugem odstavku tega člena pa lahko pristojni organ za BPP na predlog prosilca ali po lastni presoji dodeli BPP tudi za več zadev skupaj, če so te medsebojno povezane zaradi istega dejanskega stanja ali ker je od rešitve več zadev odvisna rešitev celotnega spornega predmeta.

7. Sodišče sledi razlogom, navedenim v izpodbijanem sklepu, da je tožnik v konkretnem primeru prekoračil obseg dodeljene BPP, saj mu je bila le-ta dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, listine, ki jih je tožnik priložil k svojemu predlogu za odmero nagrade in potrebnih izdatkov, pa se nanašajo na nepravdni postopek. Pri tem sodišče dodatno pojasnjuje, da je bila prosilki B.B. z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 3691/2013 z dne 8. 4. 2014, dodeljena izredna BPP v pravdni zadevi, ki se nanaša na predodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo prosilki ter posledično določitvi stikov in preživnine. Kot tožnik sam pojasnjuje v tožbi, v tej pravdni zadevi ni vložil tožbe, ker je ugotovil, da bi bila vložitev takšne tožbe že vnaprej obsojena na propad, saj za vložitev takšne tožbe niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Tožnik pa je nato vložil tožbo za spremembo režima stikov med prosilko in njenim mladoletnim sinom, sicer prav tako na Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za družinsko sodstvo, vendar vsebinsko v drugi zadevi (zaradi spremembe stikov), o kateri pa odloča nepravdni oddelek tega sodišča. Tako je tožnik mimo zadeve, za katero mu je bila dodeljena BPP (zaradi predodelitve otroka), vložil tožbo na pristojno sodišče, zaradi česar je odločitev tožene stranke, da zavrne tožnikov predlog za priznanje nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje te BPP, pravilna. Če bi tožnik razpolagal z odločbo tožene stranke, da mu je dodeljena BPP tudi za vložitev tožbe, kot jo je sam dejansko vložil, bi bil upravičen do nagrade in potrebnih izdatkov, kar bi mu bila tožena stranka dolžna priznati.

8. Glede na navedeno se izkažejo tožbena navajanja, da je vprašanje, kako sodišče obravnava vlogo stranke in v okviru kakšnega postopka, na strani sodišča in da tožnik na to ni imel nobenega vpliva, ter da 26. člen ZBPP ne razlikuje pravice do BPP glede na vrsto sodnega postopka, za nerelavantna, ker je tožnik opravljal dejanja po vsebini drugače, kot je bila njegovi stranki dodeljena BPP, pri čemer je okoliščina, ali gre za pravdni ali nepravdni postopek zgolj posledica takšne vsebinske tožnikove prekoračitve dodeljene BPP. Sodišče tudi ne sledi tožbenemu očitku, da je obrazložitev odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče ustrezno preizkusiti, ker je tožena stranka svojo odločitev, glede na navedeno, ustrezno obrazložila. Odločitev sodišča tudi ne spremeni tožbena navedba, da je tožnik toženi stranki tekom postopka podal predlog za razširitev že dodeljene BPP, zaradi česar je bila ta o naravi samega postopka in njegovem poteku že takrat seznanjena, pa o morebitnih pripombah ni obvestila tožnika, ker je tožena stranka o pravici do nagrade in potrebnih izdatkov tožniku za izvajanje BPP odločila na podlagi njegovega predloga za priznanje nagrade in potrebnih izdatkov ter njegovega stroškovnega predloga. Šele takrat je lahko tožena stranka presojala upravičenost tožnika do te pravice, kar je z izdajo izpodbijanega sklepa tudi storila.

9. Glede na vse navedeno je sklep tožene stranke, s katerim je zavrnila tožnikov predlog za priznanje nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje predmetne BPP, pravilen.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

11. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.