Jedro

Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Dogovor o verižni kompenzaciji, ki sta ga sklenili pravdni stranki dne 16. 8. 2006, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in je toženo stranko obsodilo na plačilo zneska 1.368,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila in na plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 195,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba ne vsebuje ključnih razlogov o materialnopravnih predpostavkah tožbenega zahtevka in ker tožba ni sklepčna. Predlagala je, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožečo stranko obsodi na plačilo vseh stroškov tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožena stranka na tožbo ni odgovorila, opozorjena pa je bila, da bo v takem primeru sodišče izdalo zamudno sodbo. V razlogih izpodbijane zamudne sodbe je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člen ZPP).

Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.

Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo vsebine izpodbijanega Dogovora o verižni kompenzaciji z dne 16. 8. 2006; posledico tega dogovora o naklanjanju ugodnosti upnici s tem, da je tožena stranka dobila izpolnjeno svojo terjatev do tožeče stranke, pa je ugotovilo v nasprotju z navedbami tožeče stranke v tožbi. Iz trditev tožeče stranke v tožbi ("Na podlagi tega dogovora se je zaprl dolg tožene stranke do tožnika"), da je bila torej tožena stranka dolžnica (ne pa tudi upnica) tožeče stranke in da se je ta dolg zaprl z verižno kompenzacijo, bi moralo sodišče prve stopnje to dejstvo upoštevati in presojati, ali trditve tožeče stranke o vsebini dogovora o verižni kompenzaciji že zadoščajo za odločitev o tem, da je tožeča stranka s sklenitvijo dogovora o verižni kompenzaciji oškodovala stečajno maso za 1.368.60 EUR, zaradi česar naj bi morala posledično ta znesek tožeči stranki tudi plačati. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je za presojo pravne narave dogovora pravdnih strank pomembna njena vsebina in ne njeno poimenovanje, temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije pa je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to je, da je vsak udeleženec v verižni kompenzaciji imel terjatev do predhodnika (oziroma v obrnjenem vrstnem redu do naslednika). Ta okoliščina pa predpostavlja, da je bil v verižni kompenzaciji udeležen vsaj še en udeleženec, ki je bil upnik tožeče stranke in dolžnik tožene stranke. O tem udeležencu trditev v tožbi ni, prav tako ne o njegovi terjatvi, ki naj bi se zaprla s tožečo stranko, pač pa je le zatrjevano dejstvo, da iz dogovora o verižni kompenzaciji ni razvidno, na katere terjatve tožene stranke se verižna kompenzacija nanaša, kar naj bi po njenih trditvah kazalo celo na sum kaznivega dejanja pranja denarja.

Glede na navedeno se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju predvsem opredeliti do vprašanja, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in ali je torej podan pogoj za izdajo zamudne sodbe po določbi 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).