Jedro

Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ustavi postopek zaradi določitve odškodnine iz naslova izgubljenega dobička, ki jo je predlagatelj utrpel zaradi prenehanja dejavnosti oddajanja turističnih sob v objektih, stoječih v razlaščenih nepremičninah, parc. št. 637/1 in 637/2, obe k.o. x.. Hkrati je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2.Zoper sklep se je pritožil predlagatelj in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje. Graja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna in neekonomična, saj med pravdnima strankama ni sporno, da mu odškodnina pripada, treba je določiti le višino. Sodišče prve stopnje je sledilo ugovoru nasprotne udeleženke, ki se je sklicevala na sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 219/2009, ki pa je bil razveljavljen s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 46/2010. V njem je vrhovno sodišče izrecno poudarilo, da daje Zakon o urejanju prostora (1) (ZUreP-1) podlago za določitev odškodnine za izgubljeni dobiček v primeru, ko je razlaščenec na razlaščenem zemljišču že opravljal neko gospodarsko dejavnosti. V predmetni zadevi ni sporno, da je predlagatelj že prej imel dejavnost sobodajalstva.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj v predlogu navaja, da se z nasprotnim udeležencem (razlastitvenim upravičencem) nista uspela sporazumeti o višini odškodnine za izgubljeni dobiček zaradi prenehanja dejavnosti oddajanja turističnih sob (v razlaščenih nepremičninah). Predlaga, da višino odškodnine določi sodišče. 6. Sodišče prve stopnje, ki je predlagatelju odreklo določitev višine odškodnine v nepravdnem postopku, odločitev utemeljuje z obrazložitvijo, da niti ZUreP-1 niti drug predpis ne določa, da se odškodninski zahtevki zaradi izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti uporabe razlaščenih nepremičnin obravnavajo v nepravdnem postopku.

7. Nepravdno sodišče odloča o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku (97. člen ZNP). Vprašanje odškodnine za izgubljeni dobiček v primeru razlastitve nepremičnine (predmetni primer) ureja drugi odstavek 107. člena ZUreP-1, po katerem razlastitvenemu zavezancu pripada izgubljeni dobiček za čas selitve.

8. Predlagatelj je po neprerekanih trditvah na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja turističnih sob. Podlaga za določitev odškodnine za izgubljeni dobiček je torej v drugem odstavku 107. člena ZUreP-1. Tako stališče je zavzelo že tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 46/2010(2), na katero opozarja pritožnik.

9. Ker je podlaga za določitev odškodnine v drugem odstavku 107. člena ZureP-1, je posledično nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je treba predlagateljev zahtevek obravnavati po pravilih pravdnega postopka (nepravilna uporaba 17. člena ZNP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti postopek in (vsebinsko) odločiti o predlogu.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1)Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami

(2) S sklepom II Ips 46/2010 je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 219/2009, na katerega se je sklicevala nasprotna udeleženka v oporo trditvi, da nepravdno sodišče ni pristojno za določitev odškodnine za izgubljeni dobiček, ki bi ga razlaščenec dosegel na razlaščeni nepremičnini, ki ji je očitno sledilo sodišče prve stopnje. Zavzelo je stališče, da ZUreP-1 v drugem odstavku 107. člena daje podlago za določitev odškodnine za izgubljeni dobiček le v primeru, ko je razlaščenec na razlaščenem zemljišču že opravljal neko dejavnost. Nadomestilo stroškov za začasno izgubo dohodka se odmeri za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine