Jedro

Pritožbeno sodišče verjame storilcu, da mu izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko povzroči določene neugodne posledice v smislu oteženega prevoza na delo, vendar glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ne more sprejeti drugačne odločitve glede izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu A. A., EMŠO ..., stalno stanujočem ... 21, ..., imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je dne 3. 3. 2022 po določbah Zakona o pravilih cestnega prometa, kot voznik motornega vozila B kategorije, dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 14. 1. 2022 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Sodišče naproša, da mu kot stransko sankcijo dodeli manjše število kazenskih točk, tako da bo lahko obdržal vozniško dovoljenje, saj je zaposlen kot varnostnik pri podjetju A. d.o.o. in za opravljanje dela nujno potrebuje vozniško dovoljenje. Dne 9. 2. 2022 je opravil zdravniški pregled, potrdilo o tem pa je predložil v postopku, kjer je zaprosil za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 53/2022 z dne 18. 2. 2022, ki je postala pravnomočna 3. 3. 2022, izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek, ki ga je storil 14. 1. 2022 z motornim vozilom B kategorije. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek 22. člena ZP-1. 5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.

6. Pritožbeno sodišče sicer verjame storilcu, da mu izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko povzroči določene neugodne posledice v smislu oteženega prevoza na delo, vendar glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ne more sprejeti drugačne odločitve glede izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tudi dejstvo, da je storilec že opravil kontrolni zdravniški pregled ni pravno relevantno za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima storilec na voljo možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga lahko še vedno vloži, in sicer v roku in na način, kot izhaja iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.