13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 39/2001 z dne 10. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 169/98 z dne 27. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika v pravdnem postopku nista uspela z zahtevkom za ugotovitev obstoja služnosti prehoda preko zemljišča toženca. V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da sodišče toženčevega dretja, kričanja in dejanskih groženj ne bi smelo šteti kot pravno relevantno nasprotovanje, ki lahko prepreči priposestvovanje služnosti. Takšno ravnanje naj bi namreč posegalo v njuno duševno celovitost in ustavne pravice. Menita, da gre za ustavno nedopustno pridobljen dokaz, ki ga sodišče ne bi smelo upoštevati, sodišče pa naj bi nasprotno stranko (lastnika) privilegiralo v razmerju do ostalih upnikov. Menita, da bi lastnik nasprotovanje izvrševanju služnosti lahko izrazil samo na pravno dopusten način, pred sodiščem. Zatrjujeta kršitev pravice do osebnega dostojanstva po 35. členu Ustave in pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

2.Obravnavana zadeva nima zveze s problematiko uporabe protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku. Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bil kak dokaz pridobljen nedopustno. Gre zgolj za razumno obrazloženo ugotovitev sodišča, da toženec hoji preko svojega zemljišča nasprotuje (kar med strankami niti ni bilo sporno) in da zato pogoji za priposestvovanje niso podani.

3.Ni v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave ali pravico do osebnega dostojanstva po 35. členu Ustave, če sodišče kot pravno relevantno nasprotovanje izvrševanju služnosti, ki prepreči njeno priposestvovanje, upošteva takšno ravnanje lastnika, kot ga zatrjujeta pritožnika v obravnavani zadevi. To stališče v ničemer ne posega v omenjeni pravici, saj lahko stranki v primeru, če menita, da je ob preprečevanju izvrševanja služnosti lastnik storil kaj nedopustnega, varstvo svojih domnevno kršenih pravic uveljavita v ustreznem postopku - v obravnavani zadevi pa gre le za vprašanje, ali sta se pritožnika lahko zanesla, da se lastnik z njunim izvrševanjem služnosti strinja. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger