Jedro

Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica ne izkazuje verjetnosti uspeha za dopolnitev vloge, saj je bila opozorjena, da Upravno sodišče RS ni pristojno za sojenje v premoženjsko pravnih zahtevkih za povračilo škode, oziraje na to, da je tožnica ves čas zatrjevala le okoliščine v zvezi z nastankom škode.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z odločbo Bpp 234/2023-18 z dne 6. 12. 2023, zavrnila prošnjo tožnice za dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dopolnitve vloge z dne 7. 8. 2023, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Celju, vodi pod opr. št. II Upr 247/2023.

2.V obrazložitvi je navedla, da iz tožničine prošnje smiselno izhaja, da prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dopolnitve vloge z dne 7. 8. 2023, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. II Upr 247/2023. Nadalje povzema navedbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnica tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti ni pojasnila, ali je tožbo vložila kot tožbo zoper upravni akt ali kot tožbo zaradi molka organa po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ali kot tožbo zaradi plačila odškodnine. Tožnica je navajala le okoliščine, ki se nanašajo le na uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper fizično osebo, za kar pa Upravno sodišče RS ni pristojno. Okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da tožnica vložila tožbo po ZUS-1, ni navedla. Toženka je na tej podlagi ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje niti finančnega niti objektivnega pogoja za dodelitev BPP po ZBPP. Toženka je ocenila, da tožnica tudi po pozivih na odpravo pomanjkljivosti, ni izkazala okoliščin za verjetnost uspeha vloge z dne 7. 8. 2023, ki jo je pred Upravnim sodiščem RS v postopku opr. št. II Upr. 247/2023 vložila in navedla, da vlaga odškodninsko tožbo.

3.Tožnica je zoper izpodbijani akt vložila tožbo (sicer naslovljeno kot pritožba zoper izpodbijano odločbo zaradi dodelitve BPP) z dne 21. 12. 2023. Navaja, da je toženka neutemeljeno zavrnila njeno prošnjo za BPP, čeprav je do nje upravičena zaradi svoje težke finančne situacije, ki naj bi ji onemogočila plačilo odvetniških storitev. V nadaljevanju še navaja, da je želela vložiti tožbo na plačilo odškodnine proti A. A. iz O. zaradi izdaje ponarejenega ZK izpiska, ki je privedel do izgube vloženih sredstev v objekt v višini 156.600,00 EUR in osebnega premoženja v višini 350.000,00 EUR, ter so zato postali brezdomci. Poudarja, da naj bi bila dogovorjena z A. A., da bo umaknila tožbo proti njemu kot prvotoženemu, on pa naj bi ji zagotovil, da ne bo zahteval plačila za odvetniške storitve, čeprav je že bil izdan sklep. Kljub temu A. A. sedaj po 10 letih zahteva plačilo 1.750 EUR s pripadki za odvetniške storitve, kar je v nasprotju z pisnim in ustnim dogovorom. Tožnica naslovno sodišče naproša za BPP in da ji dodeli odvetnika, saj ima pravico do odškodnine v višini 10.000,00 EUR, kar bi ji omogočilo, da si finančno vsaj malo opomore. Sodišče naproša še za razvrnitev (pravilno razveljavitev) sklepa Okrajnega sodišča Šmarje pri Jelšah pod opr. št. I 2/2 od leta 14. 1. 2022, ki dovoljuje izvršbo na njeno pokojnino. Tožnica bi tožbo naj vložila 7. 8. 2023. Prosi tudi za oprostitev plačila morebitnih stroškov.

4.Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da ta ne vsebuje vsega kar določa 30. člen ZUS-1 in tožnico pozvalo na predložitev izpodbijanega akta. Tožnica je na poziv pravočasno odgovorila, pri tem zahtevanega akta ni predložila, vlogi pa je dodala še nekaj drugih pisnih dokazil.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila. Poslala je upravni spis.

K I. točki izreka

6.Tožba ni utemeljena.

7.Predmet upravnega spora je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za BPP v obliki in obsegu za sestavo in vložitev dopolnitve vloge z dne 7. 8. 2023, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS, pod opr. št. II Upr 247/2023, pri tem pa naj ne bi upoštevala finančnega položaja tožnice, ni pa sporna oblika in obseg dodeljene BPP. Tožnica k tožbi sicer ni predložila izpodbijanega akta, niti po pozivu, je pa določno napisala št. izpodbijanega akta, v katerega je sodišče vpogledalo, ko je pridobilo upravni spis. Sodna praksa v tem primeru stoji na stališču, da fizična odsotnost izpodbijanega akta ne pomeni, da zadeve ni mogoče obravnavati.

8.Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica v prošnji BPP z dne 2. 10. 2023 sprva zapisala, da zahteva pravno pomoč glede poziva na odpravo pomanjkljivosti, ki se vodi pod opr. št. II Upr 247/2023 od 14. 9. 2023, kar je toženka smiselno upoštevala kot sestavo in dopolnitve vloge z dne 7. 8. 2023, ki se je pred Upravnim sodiščem RS obravnavala v postopku pod opr. št. II Upr 247/2023. Tožnica je po pozivu na dopolnitev, zahtevo za BPP podrobneje opisala in navedla, da zahteva BPP za pritožbo za razveljavitev izvršljive odločbe št. I 2/2 Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah izdane 14. 10. 2022 na njeno pokojnino in odškodninsko tožbo v minimalnem znesku 10.000,00 EUR, oboje zahtevano v vlogi z dne 7. 8. 2023, v postopku pod opr. št. II Upr 247/2023 pred Upravnim sodiščem RS. Organ za BPP, Okrožnega sodišča v Celju, kamor je toženka naslovila prošnjo za BPP, je zato spis odstopil v reševanje toženki, kot stvarno pristojnemu organu. Toženka je po odstopu zadeve na tožnico ponovno naslovila poziv na odpravo pomanjkljivosti, da pojasni, ali vlaga tožbo zoper upravni akt oziroma tožbo zaradi molka organa ali pa vlaga tožbo zaradi plačila odškodnine. Tožnica na poziv ni odgovorila.

9.Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba toženke pravilna in zakonita ter da je tožnica za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) ter dodatno navaja:

10.V obravnavani zadevi je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji namreč upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11.Sodišče po vpogledu podatkov in listin predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je toženka pri obravnavi tožničine prošnje za dodelitev BPP, ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnico dvakrat pozvalo k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. Tožnica se je odzvala samo na prvi poziv, kjer je navedla, da zahteva BPP za pritožbo za razveljavitev izvršljive odločbe št. I 2/2 Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah izdane 14. 10. 2022 na njeno pokojnino in odškodninsko tožbo v minimalnem znesku 10.000,00 EUR, oboje zahtevano v vlogi z dne 7. 8. 2023 v postopku pod opr. št. II Upr 247/2023 pred Upravnim sodiščem RS. Na zadnji poziv, kjer jo je toženka še enkrat izrecno pozvala, naj se opredeli do tega kako naj toženka obravnava njeno vlogo, pa ni odgovorila.

12.Sodišče nadalje še pripominja, da se BPP praviloma odobri v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Organ za BPP lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Pri tem je določilo potrebno razlagati v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP, po kateri dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Sodišče ugotavlja, da je toženka tožnici pravilno ugotovila obseg zavrnjene BPP, saj ji pravno pomoč za sestavo in vložitev vloge z dne 7. 8. 2023 (kar je smiselno razbrati v vlogi z dne 12. 10. 2023) te niti ne bi moglo priznati, glede na to, da je prošnjo za BPP vložila 4. 10. 2023. Določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih izjem, ko bi lahko stroški brezplačne pravne pomoči zajemali tudi tiste stroške, ki so nastali še pred vložitvijo prošnje. Nenazadnje pa to med strankama niti ni bilo sporno. Sodišče ugotavlja, da je toženka, skladno s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP uporablja, če ZBPP ne določa drugače, stranki tudi omogočila, da se je o ugotovljenih dejstvih lahko izjavila.

13.Po presoji sodišča je toženka ob vpogledu v spis opr št. II Upr 247/2023, pravilno izhajala iz ugotovitve, da tožnica ne izkazuje verjetnosti uspeha dopolnitve vloge z dne 7. 8. 2023. Toženka je namreč ugotovila, da je bila tožnica z dopisom opr. št. II Upr 247/2023 z dne 14. 9. 2023 opozorjena, da Upravno sodišče RS ni pristojno za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih za povračilo škode, oziraje na to, da je tožnica ves čas zatrjevala le okoliščine v zvezi z nastankom škode. Nenazadnje pa je bila njena vloga z dne 7. 8. 2023 pred naslovnim sodiščem s sklepom opr. št. II Upr 247/2023-7 z dne 9. 1. 2024 iz razloga, ker je zahtevala pravno varstvo v napačnem sodnem postopku, tudi zavržena.

14.Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, je glede na navedeno pravno podlago toženka pravilno presojala le tožničino (ne)izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Ker morata biti pogoja izpolnjena komulativno, opredelitev do finančnega pogoja, čemur je s tožbo oporekala tožnica, ne bi pripeljala do drugačne pravne posledice. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

15.Ker dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o zadevi, to je, da tožnica vloge, za katero je zaprosila z BPP, ni vložila pred pristojnim sodiščem, med strankama ni sporno, in ker je sodišče odločilo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta med strankama, ni sporno.

16.Sodišče v zadevi pripominja, da tožničina vloga v postopku opr. št. II Upr 247/2023 ni bila obravnavana kot tožba, upoštevaje določilo drugega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem se sodišče izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožb, ne pa tudi vloge. Sodišče ji z zavrženjem vloge s sklepom opr. št. II Upr 247/2023-7 z dne 9. 1. 2024 ni odvzelo sodnega varstva. Kot je bilo tožnici večkrat pojasnjeno, je za njen zahtevek pristojno civilno sodišče splošne pristojnosti (okrajno ali okrožno sodišče glede na vrednost spora) in ne Upravno sodišče RS. Tožnica bo z morebitno vloženo tožbo pred za to pristojnim sodiščem, še vedno lahko uveljavljala pravico do BPP in vložila novo prošnjo za BPP.

K II. točki izreka

17.Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

18.Sodišče še pojasnjuje, da je tožnica uveljavljala oprostitev vseh stroškov, torej tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar o tem sodišče ni odločalo s posebnim sklepom, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.

-------------------------------

1Tako tudi VSRS Sklep I Up 88/2014 z dne 10. 12. 2014.

2Sprva organ Bpp pred Okrožnim sodiščem v Celju z vlogo z dne 4. 10. 2023, kasneje pa še toženka z vlogo 9. 11. 2023.

3Ki je naslovno sodišče ni obravnavalo kot tožbo, ampak kot vlogo, ki jo je s sklepom opr. št. II Upr. 247/2023-7 z dne 9. 1. 2024 zavrglo.

4Tako tudi UPRS Sodba I U 1111/2019-6 z dne 31. 7. 2019.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.