Jedro

Za presojo, ali je dolžnik izpolnil obveznost oz. spoštoval prepoved, naloženo z začasno odredbo, ni odločilen le trenutek odločanja o upnikovi vlogi, s katero obvesti sodišče o kršitvi izdane začasne odredbe.

Zaključek sodišča, da spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev „povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti“, vzbuja dvom o pravilnosti predhodne ugotovitve, da se sporna besedila na spletni strani ne pojavljajo, saj daje vtis, kot da jih nadpovprečen uporabnik lahko najde.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog z dne 21. 5. 2012, da se izrečena denarna kazen od dolžnika izterja po uradni dolžnosti.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da dolžniku izrečeno denarno kazen v višini 25.000,00 EUR izvrši oziroma izterja po uradni dolžnosti, hkrati pa izda nov sklep, s katerim bo dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo – višjo denarno kazen, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti, ter da dolžniku naloži povrnitev vseh stroškov tega postopka. Poudarja, da dolžnik obveze iz začasne odredbe, da v 24 urah s spletne strani oziroma spletnega portala www.XXXX.si, katerega izdajatelj je, umakne sporne članke, vključno z objavljenimi fotografijami, videoposnetki in komentarji, ni izpolnil. Z odgovorom na upnikov predlog, ki ga je sodišče tudi povzelo, dolžnik neposredno priznava, da je imel sporne članke, fotografije in videoposnetke objavljene več kot 24 ur po vročitvi začasne odredbe, to je najmanj v obdobju od 15. 5. 2012 do 28. 5. 2012, torej celih 13 dni. Zato bi sodišče prve stopnje moralo že na podlagi vloge upnika in dolžnikovega odgovora začasno odredbo v 3. točki izvršiti. Sodišče zmotno ugotavlja, da iz priloženega dokaza (A 8) ni razvidno, ali je bil dostop do spornih člankov še vedno mogoč, saj dolžnik sam priznava odstranitev šele 28. 5. 2012, priloženi dokaz pa nedvomno dokazuje, da so vsi trije članki dostopni na spletni strani in je vsak lahko s klikom na enega izmed njih do celotne vsebine prišel brez težav. Sodišče tudi zmotno zaključuje, da „ni našlo nobenega drugega članka z vsebino, ki bi pomenila kršitev začasne odredbe“ ter da „spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev na dolžnikovi spletni strani tudi ob ponovnem odločanju o upnikovem predlogu ni zasledilo, zato kršitev začasne odredbe ni podana“. Upnik je z vlogo z dne 17. 7. 2013 (pravilno: 2012) ponovno predlagal, da sodišče ukrepa v skladu z izrekom začasne odredbe (točke 1 do 3), in poudarja, da je dolžnik še naprej kršil začasno odredbo, torej tudi v mesecu juliju 2012, saj je 17. 7. 2012 ob 6.00 uri objavil članek z naslovom „Afera A, B in C. Danes kriminalisti zaslišujejo X. Y.“. Članek je še vedno objavljen, tako kot tudi ostali članki, torej tudi na dan sestave te pritožbe, to je 21. 3. 2013, dostopen je proti plačilu, upnik ga natisnjenega dne 21. 3. 2013 ponovno prilaga. Ponavlja vsebino članka, ki jo je navedel že v vlogi z dne 17. 7. 2012, in poudarja, da dolžnik začasne odredbe ne spoštuje, saj z objavo člankov o upniku nadaljuje tudi po vročitvi začasne odredbe in s tem krši odredbo v 2. točki, v kateri je naslovno sodišče med drugim sklenilo, da se dolžniku prepoveduje objava člankov „s podobno vsebino in navedbami o upniku M. B, S. ulica XX, M.“. Navaja tri članke, ki so še vedno objavljeni in so plačljivi, kar jasno kaže na lukrativni namen dolžnika z objavo teh člankov. Da so vsi članki plačljivi, je običajno in „povprečnega uporabnika spletnih strani“ to v ničemer bistveno ne omejuje, da do njih ne bi mogel priti. Ravno nasprotno, element plačljivosti je tisti, ki povprečnega uporabnika posebej pritegne k nakupu članka in branju, kar potrjuje tudi nižja cena, ki znaša 1,00 EUR na članek. Sodišče je tako popolnoma zmotno ugotovilo dejansko stanje in je že pri prvem odločanju o upnikovem predlogu z lastnim vpogledom v spletno stran dolžnika dejansko stanje popolnoma zmotno ugotovilo, saj sta bila in sta tudi še danes takrat objavljena oba navedena članka z dne 29. 4. 2012 in 31. 5. 2012. Sodišče je s tem, ko je odločilo v nasprotju z listinami in dokazi v spisu, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in predloženih dokazov in med samimi temi listinami in dokazi. Pritožnik predlaga dokaze, in sicer prilaga print screen člankov ter tudi vpogled v spletno stran www.pppppp.si za vse navedene članke (in morebitne nadaljnje) članke, v katerih so navedbe o upniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev, upniku pa naj se naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča glede upravičenosti izreka denarne kazni in ugotovitvi, da v času odločanja sodišča člankov, objava katerih je bila prepovedana z začasno odredbo, na spletni strani www.XXX.si ni bilo več. V zvezi z izpisom s spletne strani, priloženim upnikovi vlogi z dne 21. 5. 2012, navaja, da ni razvidno, kdaj je bil ta izpis narejen. Predloga z dne 17. 7. 2012 dolžnik ni prejel in se zato glede vsebine ne more izjasniti, kljub temu pa iz previdnosti dodaja, da upnik ne dokaže, da je bil navedeni članek objavljen 21. 3. 2013, saj to iz priloženega izpisa ne izhaja in iz njega ni razvidno, kdaj je bil napravljen, nadalje da je bil izpodbijani sklep izdan 11. 3. 2013, medtem ko je bil po navedbah tožene stranke članek objavljen 21. 3. 2013 in so zato navedbe za obravnavano zadevo brezpredmetne, da upnik ne zatrjuje, da je bil članek objavljen v času odločanja prvostopenjskega sodišča in da ne gre za članek, katerega objava bi bila prepovedana s sklepom o začasni odredbi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 4. 2012, pravnomočnim 23. 5. 2012, v zvezi s popravnim sklepom z dne 28. 9. 2012 (pravnomočnost tega sklepa sicer ni ugotovljena, bil pa je vročen strankama, ki se nanj nista pritožili), izdalo začasno odredbo, s katero je v 1. točki izreka dolžniku naložilo v roku 24 ur s spletne strani oziroma s spletnega portala umakniti sporne članke, ki so konkretno navedeni, v 2. točki izreka pa mu prepovedalo ponovno objavo teh člankov oziroma člankov s podobno vsebino in navedbami o upniku. V 3. točki izreka sklepa je dolžniku na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ določilo denarno kazen v višini 25.000,00 EUR za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZIZ ter ga opozorilo na določbo tretjega odstavka istega člena.

6. V tretjem odstavku 226. člena ZIZ je predpisano, da opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik obveznosti ne izpolni, hkrati pa izda sodišče tudi nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo obveznosti izpolnil. Navedena določba obvezuje sodišče prve stopnje, da v takšnem primeru po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa o izrečeni denarni kazni, torej brez posebnega predloga upnika. Če upnik predlog za izterjavo denarne kazni poda, se ga obravnava kot obvestilo sodišču o neizpolnitvi obveznosti po sklepu o začasni odredbi(1).

7. V konkretnem primeru je od ugotovitve, ali je dolžnik z začasno odredbo naloženo obveznost (1. točka izreka sklepa z dne 24. 4. 2012) izpolnil oziroma prepoved (2. točka izreka sklepa z dne 24. 4. 2012) spoštoval, odvisno, ali naj sodišče postopa v skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ. Ob tem višje sodišče opozarja, da za presojo ni odločilen le trenutek odločanja o upnikovi vlogi, s katero obvesti sodišče o kršitvi izdane začasne odredbe, saj bi takšno izhodišče omogočilo, da izdana začasna odredba ne bi dosegla svojega namena.

8. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007, v kateri je povzeto stališče iz odločbe U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999, da je izrek denarne kazni upravičen le tedaj, ko gre za edini način, s katerim lahko sodišče vsaj posredno ugotovi, da bo upnik od dolžnika dosegel izpolnitev, do kakršne je upravičen po izvršilnem naslovu (v obravnavanem primeru po sklepu o začasni odredbi). V konkretnem primeru sodišče ni odločalo o morebitnem izreku nove, višje denarne kazni, temveč o dolžnikovem predlogu za izterjavo že pravnomočno izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti. Višje sodišče sicer ne izključuje možnosti uporabe stališča, ki ga je Ustavno sodišče zavzelo v navedeni odločbi, za primere, ko bi pomenila izterjava denarne kazni zgolj povračilni ukrep zaradi kršitve sodne odločbe, vendar le v primeru nedvomne ugotovitve, da je začasna odredba v celoti spoštovana. Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, pa takšnega zaključka ne utemeljujejo.

9. Upnik je v vlogi z dne 21. 5. 2012 trdil, da je bil sklep o začasni odredbi dolžniku vročen 14. 5. 2012, na dan 21. 5. 2012 pa so bili sporni članki še vedno objavljeni na spletnem portalu, za kar je priložil listinski dokaz (priloga A8). Trditev o kršitvi 1. točke izreka sklepa z dne 24. 4. 2012 je dolžnik v odgovoru z dne 28. 5. 2012 na upnikovo vlogo smiselno potrdil, saj je navedel, da je sklep o začasni odredbi prejel 28. 5. 2012 in da je „takoj po današnjem prejetju sklepa o izdaji začasne odredbe“ sklep izvršil. Ob ugotovitvi vročitve sklepa o začasni odredbi dolžniku 14. 5. 2012 je že na podlagi navedb strank, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, neutemeljen zaključek sodišča, da iz upnikovih priloženih dokazov ni razvidno, ali je bil dostop do spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev še vedno mogoč po izteku roka.

10. Nadalje je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tudi ob ponovnem odločanju o upnikovem predlogu ni zasledilo spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev na dolžnikovi spletni strani, ter da tudi ni našlo nobenega drugega članka s podobno vsebino, ki bi pomenila kršitev začasne odredbe. Zaključilo je še, da se sporni članki, fotografije, videoposnetki in komentarji na dolžnikovi spletni strani ne pojavljajo več, oziroma jih povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti, zaradi česar je štelo upnikov predlog za izterjavo denarne kazni za neutemeljen.

11. Upnik je z vlogo z dne 17. 7. 2012, ki jo je sicer naslovil kot dopolnitev pritožbe zoper sklep z dne 12. 6. 2012, sodišče seznanil s kršitvijo 2. točke izreka sklepa o začasni odredbi, in sicer z objavo članka z naslovom „Afera A, B in C. Danes kriminalisti zaslišujejo X. Y.“. Trdil je, da je z vpogledom v spletni portal XXX.si ugotovil, da je bil članek objavljen 17. 7. 2012 ob 6.00 uri, pri čemer je tudi konkretno navedel vsebino članka, s katero je po njegovih trditvah kršena prepoved iz začasne odredbe. Priložil je tudi izpis članka s spletne strani in predlagal vpogled v spletno stran.

12. Iz skope obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da je dolžnik obveznost iz 1. točke izreka sklepa z dne 24. 4. 2012 izpolnil oziroma da prepovedi iz 2. točke izreka sklepa ni kršil. Nerazumljiv je zaključek sodišča, da spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev „povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti“. Ta navedba vzbuja dvom o pravilnosti predhodne ugotovitve, da se sporna besedila na spletni strani ne pojavljajo, saj je obrazložitev sodišča razumeti, kot da jih nadpovprečen uporabnik lahko najde. Če je tako (če je morda sodišče menilo, da jih povprečen uporabnik zaradi plačljivosti ne more najti, na kar opozarja pritožnik), je zmoten zaključek, da je dolžnik izpolnil obveznost iz 1. točke izreka oziroma da ni kršil prepovedi iz 2. točke izreka sklepa o začasni odredbi, odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ, pa nepravilna.

13. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi, ali so podani pogoji za postopanje v skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2565/2009