Jedro

Ker je občutek ogroženosti in prestrašenosti oškodovanca glede na zgoraj povzeti abstraktni dejanski stan storilcu očitanega prekrška zakonski znak tega prekrška, ki ga je bilo sodišče prve stopnje glede na vsebino ZSV storilca dolžno preveriti v dopolnjenem dokaznem postopku, v katerem ga glede izvajanja in ocenjevanja dokazov zavezuje načelo neposrednosti, pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da bi se sodišče prve stopnje glede tega zakonskega znaka prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 lahko prepričalo z vpogledom v zapisnik o izjavi oškodovanca z dne 5. 7. 2022.

Ker sodišče prve stopnje zaradi smrti priče A. A. med odločanjem o ZSV storilca ni moglo zaslišati, subjektivnega zakonskega znaka prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 pa ne more ugotoviti iz nobenih drugih, pred sodiščem prve stopnje izvedenih dokazov, izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 68. členom ZP-1, kot to neutemeljeno zatrjuje prekrškovni organ.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku prekrškovnega organa št. 5550096363254 z dne 19. 8. 2022 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo ter odločilo, da stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.

2.Zoper tako odločitev se pravočasno pritožuje prekrškovni organ brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1, vsebinsko pa zatrjuje kršitev 68. člena ZP-1, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Predlaga ugoditev pritožbi in ustrezno spremembo izpodbijane sodbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ z navedeno odločbo o prekršku z dne 19. 8. 2022 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ker se je dne 5. 7. 2022 okoli 16.00 ure v neposredni bližini hiše ... sprl s sosedom A. A. in ga pričel porivati, zaradi drznega in nasilnega vedenja B. B. pa se je A. A. počutil ogroženo in prestrašeno.

5.Sodišče prve stopnje je predmetni postopek o prekršku zoper storilca ustavilo, saj je ugotovilo, da je oškodovanec A. A. dne 4. 12. 2023 umrl in je v posledici tega zaključilo, da ni dokazano, da je storilec storil prekršek.

Prekrškovni organ se s takim zaključkom sodišča prve stopnje ne strinja in izpostavlja, da je oškodovanec A. A. izjavo podal že v postopku izdaje odločbe o prekršku, zato bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati kot dokaz pri odločanju o storilčevi ZSV.

6.Po določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 se z globo kaznuje, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje

in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje po prejeti ZSV dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, torej je štelo, da dejansko stanje v z ZSV izpodbijani odločbi o prekršku morebiti ni pravilno in popolno ugotovljeno (četrti odstavek 65. člena ZP-1). Pri tem je iz v sodbo povzetih obrambnih trditev storilca razvidno, da je storilec nasprotoval tudi obstoju občutka prestrašenosti in ogroženosti oškodovanca.

Ker je občutek ogroženosti in prestrašenosti oškodovanca glede na zgoraj povzeti abstraktni dejanski stan storilcu očitanega prekrška zakonski znak tega prekrška, ki ga je bilo sodišče prve stopnje glede na vsebino ZSV storilca dolžno preveriti v dopolnjenem dokaznem postopku, v katerem ga glede izvajanja in ocenjevanja dokazov zavezuje načelo neposrednosti, pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da bi se sodišče prve stopnje glede tega zakonskega znaka prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 lahko prepričalo z vpogledom v zapisnik o izjavi oškodovanca z dne 5. 7. 2022. Četudi je storilec v ZSV priznal odrivanje oškodovanca, kot izpostavlja pritožba, še to ne pomeni, da se je strinjal tudi s tem, da je odrivanje, s katerim naj bi po trditvah ZSV prenehal takoj, ko oškodovanec ni bil več na njegovi zemlji, pri oškodovancu povzročilo občutek prestrašenosti in ogroženosti.

7.Ker sodišče prve stopnje zaradi smrti priče A. A. med odločanjem o ZSV storilca ni moglo zaslišati, subjektivnega zakonskega znaka prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 pa ne more ugotoviti iz nobenih drugih, pred sodiščem prve stopnje izvedenih dokazov, izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 68. členom ZP-1, kot to neutemeljeno zatrjuje prekrškovni organ.

8.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o varstvu javnega reda in miru (2006) - ZJRM-1 - člen 6, 6/1 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 136, 136/1, 136/1-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.