Jedro

S samim dejstvom, da je tožnikov avto zaradi podtaknjenega neznanega eksploziva razneslo v času desetdnevne vojne v R Sloveniji, še ni dokazano, da je škodo povzročila vojna operacija ali upor oziroma vojni dogodek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče toženki naložilo, da tožniku na podlagi kasko zavarovanja plača 1,097.990,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.3.1993 dalje kot odškodnino za avto Renault IMV R GT Turbo, ki ga je 1.7.1991 razneslo zaradi podtaknjenega eksploziva. Toženka namreč ni dokazala, da je škoda bila posledica vojnih dogodkov.

Tožena stranka se proti sodbi pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče omejuje izključitev zavarovalnega kritja le na vojaške dogodke, to je take, ki jih povzročijo vojaške in paravojaške enote z oboroženimi akcijami. Takšno stališče nima opore niti v zavarovalni pogodbi, niti v zakonu, pa tudi teorija govori proti takemu stališču. Tako je v Velikem Cigojevem komentarju 1986 rečeno, da ne gre le za oborožen boj, ampak tudi za druge dogodke, ki so nastali zaradi vojne, po njegovem celo ni nujno, da gre za uporabo orožja. Vojni dogodki so po mnenju toženke vsi tisti dogodki, ki so nastali zaradi vojne in ne bi nastali, če bi vojne ne bilo. Pri tem ni bistveno, ali je škoda nastala zaradi dejanj vojaških in paravojaških enot ali posameznikov. V konkretnem primeru gre nedvomno za dogodek, ki je nastal izključno zaradi vojnega stanja in ki pomeni povečano nevarnost, za katero tako zakon kot zavarovalna pogodba določata izključitev zavarovalnega kritja. Sodbo naj torej pritožbeno sodišče spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR, v 1. odst. 931. člena določa, da zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki je bila povzročena z vojnimi operacijami ali upori. V konkretnem primeru je tožena stranka v svojih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska (priloga B 3) nezavarovano nevarnost razširila na škodo zaradi vojnih dogodkov (9. člen, tč. 9). Že iz tega dejstva sledi, da je treba v tej zadevi pojem vojnih dogodkov razumeti širše in ne le v smislu oboroženih operacij in dejanj vojaških enot ali posameznikov. Tudi pri takem tolmačenju, ko vojni dogodek predstavlja dogodek, ki je nastal zaradi vojne, pa ni mogoče izključiti določila 2. odst. 931. člena ZOR, po katerem mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek. V obravnavanem primeru je sicer do škode prišlo v času 10-dnevne vojne v Sloveniji (1.7.1991), vendar samo to dejstvo še ne pomeni, da je vzrok konkretni škodi, ki je tožniku nastala, prav vojno stanje. Tožena stranka, kot pravilno ugotavlja in prepričljivo obrazlaga prvostopno sodišče, vzročne zveze med vojnim dogajanjem in uničenjem tožnikovega avtomobila ni dokazala, zato njena odgovornost ni izključena. Pritožbeno sodišče se na logične in izčrpne razloge prve stopnje sklicuje, da jih ne bi ponavljalo.

Ker torej zatrjevani pritožbeni razlog ni podan, prav tako pa ne kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba izpodbijano sodbo potrditi (čl. 368 ZPP).